Tiskane izdaje
Na začetku je bil papir. Izumili so ga Kitajci, vendar so bili Arabci tisti, ki so ga razširili na zahod, potem ko so se od kitajskih mojstrov naučili osnov njegove proizvodnje in prispevali še nekaj lastnih izboljšav. Pot je bila dolga in vijugasta, končala pa se je v drugi polovici 13. stoletja v italijanskem mestecu Fabriano. Tamkajšnji obrtniki so se temeljev papirničarstva učili prav od Arabcev.
Najverjetnejši razlog, da je mestece v pokrajini Marche v notranjosti italijanskega škornja postalo središče evropske papirniške industrije, je njegova povezava z Ancono, v kateri se je živahno trgovalo z arabskim svetom. Sposobni in vedoželjni obrtniki, ki so bili v temelju sprva verjetno pridelovalci volne – neposredni zgodovinski dokazi za to so se porazgubili –, so z več inovacijami prispevali k boljši kakovosti papirja.
Najpomembnejše so bile tri in prav te so Fabriano povzdignile v zibelko modernega papirničarstva. Izum vodnega žiga je omogočil, da se v papir vtisnejo različni znaki, ki so vidni le pod svetlobo. Prvotno so se uporabljali za sledljivost porekla papirja. Druga pomembna inovacija je bil drobilnik s hidravličnimi kladivi, ki je omogočil proizvodnjo bolj homogenih rastlinskih vlaken za izdelavo papirja. Zamenjal je ročno upravljani kamniti terilnik in leseni bat, s katerima so Arabci izdelovali celulozno kašo.
Tretja inovacija je bila nadomestitev rastlinskih škrobov z želatino, kar je prineslo večjo obstojnost papirja. Bledenje črnila zaradi razpadanja rastlinskih škrobov v papirju je bil tudi glavni razlog, da je bilo notarjem in uradnikom, ki so delali na registrih, prepovedano uporabljati papir za javne objave. Papirničarji iz Fabriana so živalske kože in drug material, ki vsebuje kolagen, iz katerega se pridobiva želatino, v izobilju dobivali od lokalnih usnjarjev. Te inovacije v proizvodnji papirja so omogočile, da je ta postal najbolj razširjen material za pisanje, saj je bil cenejši kot pergament in drugi materiali, na katerih se je pisalo dotlej. Z izumom tiskarskega stroja v drugi polovici 15. stoletja pa je papir postal glavni medij za širjenje informacij.
Fabrianov papir je že v 13. stoletju slovel kot eden najbolj kakovostnih tako na trgih italijanskih mest (Rim, Genova, Firence in Benetke) kakor drugod po Evropi (Provansa, severna Francija in Španija). To je vodilo k razcvetu mesta v poznem srednjem veku in renesansi, ko so papir iz papirnic v Fabrianu uporabljali številni umetniki, med njimi za skiciranje tudi Michelangelo. Močna papirniška industrija v tem mestecu je spodbudila tudi vzpostavitev mesta Foligno v pokrajini Umbria kot enega prvih tiskarskih središč v Italiji.
V 17. in 18. stoletju je papirniška industrija doživela zaton, deloma zaradi spremembe trgovskih poti, povezanih z odkritjem Amerike, delno pa tudi zaradi nezmožnosti tekmovanja s papirnicami v Franciji, Nemčiji, Angliji in na Nizozemskem, ki so uvedle modernejše metode beljenja in mehčanja papirja, tiskarske izboljšave in izboljšave pri oblikovanju papirja.
Ponovni preobrat je doživela med industrijsko revolucijo, k čemur je najpomembneje prispeval Pietro Miliani, ki je leta 1782 ustanovil papirnico Cartiere Miliani. Opremil jo je z najmodernejšimi papirniškimi stroji, ki so omogočili proizvodnjo kakovostnega papirja za tiskanje in druge namene. Uporabljali so ga vsi slavni italijanski tiskarji tistega obdobja, podjetje pa je v kratkem doseglo prevladujoč tržni delež v papirniški industriji.
Pietrov nečak Giuseppe Miliani je nadaljeval s stričevim pristopom in družinsko podjetje preoblikoval v industrijskega velikana. Giovanni Battista Miliani (1856–1937) je bil zadnji predstavnik družine Miliani. Pod vplivnim politikom, županom Fabriana in kmetijskim ministrom se je papirnica združila z drugimi na območju in pridobila mednarodno veljavo. Kompetence v proizvodnji papirja iz bombažne celuloze, iz katerega je izdelovala obveznice, so ji prinesle naročila italijanskih in tujih komercialnih in centralnih bank.
Leta 2002 je Cartiere Miliani kupila skupina Fedrigoni iz Verone, drugi največji proizvajalec papirja za posebne namene v Evropi. Fedrigoni in Fabriano, dve znamki, ki delujeta v tem sektorju, v štirih papirnicah proizvedeta 200 tisoč ton papirja na leto, papirnica v Fabrianu natisne tudi glavnino evrskih bankovcev. Tudi ti so iz bombažne celuloze, zato so na otip čvrsti in šelesteči.
Leta 2000 je Fedrigoni zaplul v nove vode z znamko Fabriano Boutique, ki papirniško umetnost dokazuje z oblikovno dovršenimi pisalnimi potrebščinami in pripomočki za pisarno, šolo, prosti čas in likovno ustvarjanje. Izdelki iz papirja, usnja, platna in lesa so popestritev na pisalni mizi in z domiselno obliko začinjajo življenje.
Pisatelje, likovne ustvarjalce in tiste, ki še vedno raje kot elektronsko komunikacijo uporabljajo papir in pisala, »Fabrianov butik« oskrbuje z izdelki, ki pričarajo prvinsko pisalno izkušnjo, če želijo, tudi z moderno različico gosjega peresa, in papirjem starinskega videza z nazobčanimi robovi. Tiste, ki sledijo modnim smernicam, navdušuje s pisali s kristali Swarovski, ljubitelje narave s pestrim izborom lesenih pisal in barvic, lično zavitih v platneno puščico. Še posebej domiselno so oblikovani šilčki, papirnate sponke in stenski magneti, slednji v obliki pisanih gumbov.
Zvežčiči in beležke iz številnih kolekcij butične znamke so namenjeni predvsem zapiskom o lepših plateh življenja. V enega si lahko zapisujete kuharske recepte, v drugega utrinke s potovanj in izletov, v tretjega kulinarične drobtinice, v četrtega anekdote o domačih živalskih ljubljencih. Najnovejša kolekcija zvezkov ima platnice potiskane z vzorci vodnih žigov različnih bankovcev.
Kolekcija ob 750. obletnici Fabriana vključuje mapo z različnimi vrstami ročno izdelanega papirja s portretom Michelangela, notnim zvezkom s podobo Beethovna na platnici in knjigo gostov. Zvezki EcoQua iz ekološkega papirja pa so za tiste, ki jim je pomemben čim manjši okoljski odtis izdelkov, ki jih kupujejo.
Tudi sicer so pri Fabrianu zavezani okoljski odgovornosti. Les za proizvodnjo papirja pridobivajo iz trajnostno upravljanih gozdov, kar pomeni, da posadijo toliko dreves, kot jih posekajo. Pri proizvodnji papirja, ki je energetsko intenzivna, upoštevajo veljavne okoljevarstvene standarde, ki zapovedujejo predvsem varčno uporabo lesa in vode, pri proizvodnji papirnatih izdelkov z oznako ecolabel pa celo strožje standarde. Da bi papir tudi v prihodnje ostal pomembna platforma zapisovanja delcev človeške zgodovine, v okviru fundacije Gianfranco Fedrigoni podpirajo raziskovanje njegove zgodovine in razvoj papirniške znanosti.
