Pet predmetov Matica Velerja

Ljubezni do oblikovanja se je nalezel v krojaški delavnici, ki jo vodita njegov oče in ded v Velenju.

Objavljeno
11. november 2016 12.20
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Mladi modni oblikovalec je v ponedeljek zvečer prišel po nagrado revije Elle za mladega talenta, že naslednji dan pa se je vrnil k pouku v London, kjer obiskuje prvi letnik magisterija oblikovanja ženskih oblačil na Royal College of Art.

Petindvajsetletnik se je v London zaradi bogatega in navdihujočega umetniškega dogajanja zaljubil že ob prvem obisku, ljubezni do oblikovanja pa se je nalezel v krojaški delavnici, ki jo vodita njegov oče in ded v Velenju.

Specialnost krojaštva Veler je gorenjska narodna noša, zato ne čudi, da jo je Matic, ki so mi blizu modne instalacije, pretirane, organske in dramatične kreacije, v diplomskem delu povezal z visoko modo.

Magistrski študij, ki spodbuja tudi k raziskovanju sebe in motivov za ustvarjanje, mu sicer ne dopušča skoraj nobenega prostega časa za obisk galerij, muzejev in kraljevih objektov; prizna, da je obseden s kraljevo družino pa z božičem in pravljicami. Večji del dneva preživi na fakulteti, zato so iz tamkajšnje študijske delavnice tudi predmeti. Sledijo si po vrstnem redu Matičevega oblikovanja, katerega zaščitni znak so laserski rezi.

Papir je ključni material. »Vedno ga uporabim po izbranem navdihu ter med izdelavo raziskave in t. i. moodboarda.« S prepogibanjem in izrezovanjem ustvarja silhuete oblačil.

Orodje, s katerim papir preoblikuje v zanimive nove oblike, so elegantne in ostre črne škarje. Povezane so s poznejšim laserskim izrezom, ki mora biti zelo natančen, poudarja.

Izreze s škarjami skenira in prenese na računalnik. »V programu Adobe Ilustrator v vektorski obliki narišem črte, ki so potrebne za izrezovanje z laserskim strojem.«

Vlogo ženske, ki ji bodo oblačila namenjena, ima lutka. »Le kaj bi brez nje? Modeliranje na telo je najbolj zabaven del procesa. Ko dobim lasersko izrezane kose blaga, jih začnem polagati na lutko na sto in en način. Dobiti želim najbolj funkcionalno in svežo silhueto.«

Kljub digitalno podprtemu oblikovalskemu postopku brez ročnega dela ne gre. »Pri oblikovanju zahtevnejših oblek, zlasti tistih iz več izrezanih kosov in modeliranih na lutki, vedno šivam le ročno. Šivanka je nepogrešljiv predmet mojega ustvarjanja.«