Tiskane izdaje
Najuspešnejši slovenski jadralec in eden najuspešnejših slovenskih olimpijcev je že na poti v Brazilijo, kjer ga prva preizkušnja čaka ob slavnostni otvoritvi iger v Riu de Janeiru. Štiridesetletnega nosilca dveh olimpijskih kolajn je namreč doletela čast biti zastavonoša olimpijske odprave slovenskih športnikov. Za kolajno v razredu finn pa se bo prvič potegoval 8. avgusta.
Vasilij si jutra ne more predstavljati brez kave. Vedno vstane dvajset minut pred ekipo ali družino, da si v miru privošči skodelico črne kave. »To so edini trenutki v dnevu, ko lahko malo zadiham in nič ne razmišljam, le uživam.«
Naprej ga popelje urnik, ki je običajno določen že veliko vnaprej. Na njem se pogosto znajde veslaški ergometer, na katerem preživi veliko časa in nabira kondicijo. »Če kavo ljubim, ergometer sovražim, ampak nimam druge izbire,« se nasmehne Izolan, ki je na jadralski sceni že dobra tri desetletja. Ergometer vedno potuje z njim, prav pride zlasti tam, kjer ni telovadnic, ali ob slabem vremenu.
Ko ne trenira na suhem, trenira na vodi. Na morju preživi bistveno več časa kot na kopnem, brez pomisleka odgovori. Srebrno jadro z oznako Slo, slovensko zastavo in priimkomŽbogar se ponosno napenja v vetru. Na suhem ostane le v brezvetrju.
Ko je Vasilij na morju, ves čas tekmuje, bodisi v izboljšanju tehnike bodisi v vzdržljivosti. Najsvetlejša rezultata njegove vztrajnosti sta bronasta kolajna iz Aten in srebrna iz Pekinga. »Sodeč po rezultatih v zadnjih letih, še posebej prvi kolajni na svetovnih prvenstvih lani decembra na Novi Zelandiji, sodi v Riu med favorite bolj kot kdaj prej,« je zapisal Delov športni novinar Vito Divac.
Po težkem treningu si Žbogar noge pretegne na električnem kolesu, prav tako njegovem zvestem spremljevalcu, dan pa zaključi s kozarcem črnega vina, v miru, kot ga je začel.
