Popoln tragičen fant

V večini primerov mora slavni pevec najprej umreti, da zatem poslušamo njegove največje uspešnice. Pri Georgeu Michaelu je usoda hotela ravno obratno. Najprej smo ves teden poslušali njegovo zimzeleno Last Christmas, potem je umrl. Bil je njegov zadnji božič.

Bilo bi krivično, če bi celoten Michaelov glasbeni opus strnili v eno božično pesem. Kajti nihče ne proda sto milijonov plošč in ne polni koncertnih dvoran tri desetletja, če ima zgolj eno uspešnico. Toda na neki način tudi pesem Last Christmas dokazuje, kako velik pevec je bil George Michael. Gre za pesem dueta Wham!, vendar imamo ob poslušanju vsi v mislih le Michaelovo podobo. Mnogi ne vedo niti tega, da je bil Wham! duet, še manj pa jih zna poimenovati drugega člana (Andrew Ridgeley).

George Michael je bil leta 1963 krščen kot Georgios Kyriacos Panayiotou. Njegov oče je grški priseljenec iz Cipra, mama je bila angleška plesalka, imel je še dve sestri, rodil se je v severnem Londonu. »Staršem nisem nikoli povedal, da bi rad postal pop zvezdnik, toda vedela sta, da sem obseden z glasbo,« je nekoč dejal Michael. Med njegovimi najljubšimi primerki je bila plošča Closer rockovske skupine Joy Division, kar je povsem drugačna glasba, kot jo je kasneje prepeval na svetovnih odrih. Prav o tej plošči je Michael leta 1984 v televizijski oddaji Eight days a week debatiral skupaj z Morrisseyjem iz The Smiths. Vsaj na prvi pogled bi za isto mizo težko sedela bolj različna glasbena ustvarjalca. Tistega leta je Wham! blestel s prijetno popevko Wake Me Up Before You Go-Go, The Smiths so tarnali nad življenjem s Heaven knows I’m miserable now, a oba sta se navduševala nad Ianom Curtisom.

Prvo profesionalno pogodbo je Michael podpisal pri osemnajstih letih. Z Ridgeleyjem sta se odlično dopolnjevala in bila najboljša prijatelja. George je imel glasbeni talent, njegov partner pa ga je učil samozavesti, da bi nadarjenost izpil do podrobnosti. »Nisem imel samozaupanja. Povsem drugačen je bil Andrew, saj je samozavest kar vrela iz vsake njegove pore,« je rekel Michael v enem od intervjujev.

Wham! je imel številne uspešnice. Poleg Last Christmas in Wake Me Up Before You Go-Go še pesmi Club Tropicana, Young guns (Go for it), Wham rap! (Enjoy what you do?) … Kmalu je bila njuna slava tako velika, da je bil Wham! leta 1985 celo prva zahodna glasbena skupina, ki je imela koncert na Kitajskem. To torej ni uspelo ne skupini Queen, niti Rolling Stones, ampak Wham!.

Da sta prišla na Kitajsko, je njun menedžer Simon Napier-Bell urejal kar osemnajst mesecev. Nastop Michaela in Ridgeleyja si je v Pekingu ogledalo približno 15.000 ljudi. Slišali in videli so nekaj, kar si nedolgo tega niso mogli niti predstavljali. Pred leti bi ob poslušanju takšne glasbe lahko pristali v zaporu, nato so na odru gledali do zadnjega lasu urejenega Georgea Michaela.

Kmalu zatem je stopil na samostojno pot in postal še večji. Pevec, zvezdnik in umetnik. V duetu z Aretho Franklin je blestel v pesmi I Knew You Were Waiting (For Me) in dokazal, da spada med najboljše vokale na svetu. Ko je na Wembleyju v slovo od Freddieja Mercuryja skupaj s Queen zapel še Somebody To Love, je postalo jasno, da bi lahko s svojo karizmo in glasom vodil tudi največjo rockovsko skupino. Toda ostal je v mehkejših ritmih in navduševal s pesmimi Careless Whisper, Father Figure, Faith, I Want Your Sex, Freedom …

Čeprav je s svojim glasom in stasom privlačil ženske in moške, v soju žarometov ni užival. Svojo zasebnost je hermetično zaprl, zato je pred javnostjo prikrival tudi biseksualnost (in kasneje homoseksualnost), saj s tem ni hotel prizadeti svoje matere. V veliki krizi je bil sredi 90. let, ko je najprej umrl njegov življenjski partner Anselmo Feleppa (zaradi aidsa) in zatem še mati. »Boril sem se s hudo depresijo. Zelo težko je, če ti v treh letih umreta mati in ljubimec,« je rekel Michael. V spomin na ljubimca je napisal pesem Jesus to a Child, zato so mnogi prepričani, da je bil Feleppa njegova največja ljubezen.

Kasneje je priznal, da mu je žal, da ni svoje homeseksualnosti javno priznal že v najstniških letih. Čakal je do leta 1998, ko je štel slabih 35 let. Zaradi »pohotnega dejanja« so ga aretirali na nekem stranišču v Los Angelesu, zatem je stopil pred televizijske zaslone in vsemu svetu priznal, da je gej. »Ko sem bil z ženskami, sem svoje prve pesmi pisal o ženskah. Ko sem postal intimen z moškimi, sem začel pisati o moških. V svojih pesmih sem vedno prepeval o svojem življenju,« je rekel v televizijskem intervjuju. Vse do zadnjega je bil glasen aktivist za pravice homoseksualcev in tihi dobrotnik. Prav v dneh po smrti so se javili številni, ki jim je Michael pomagal in v zameno zahteval zgolj anonimnost.

Če je imel dovolj moči, je ustregel vsem željam oboževalcev, ki so ga čakali pred domom, restavracijami, koncertnimi dvoranami … Toda zelo dobro je poznal razliko med oboževalci in zalezovalci. »Bila je neka ženska, ki je kar sedemkrat vlomila v mojo hišo. Policija ni naredila ničesar, nekega dne pa sem jo videl, kako hodi po ulici v mojih oblačilih,« je dejal in potarnal, da sta več let pred njegovo hišo »stražila« dva paparaca in ga lovila v fotografski objektiv.

Razvoj medijske industrije je bil premočan, da bi ji Michael lahko ubežal, zato je britanskega medijskega mogotca Ruperta Murdocha označil za hudiča. Na naslovnicah rumenih časopisov so pristali številni njegovi nočni podvigi, saj so ga večkrat zalotili pri čezmernem uživanju alkohola in mamil. Nazaj na »pravo pot« so ga poskušali spraviti nekateri glasbeni prijatelji, še posebno sta se zavzela Elton John in Bono, a Michael se je na vse skupaj požvižgal. »Elton uživa v takšnih stvareh. Ne bo srečen, dokler ne bom sredi noči potrkal na njegova vrata in ga prosil, naj mi pomaga in me odpelje na rehabilitacijo. A to se ne bo zgodilo. Če ljudje mislijo, da živim v dvorcu in se bašem z mamili, jih ne morem prepričati o nasprotnem,« je dejal.

Še več, Michael je zatrdil, da se je v zadnjih letih ob številnih škandalih počutil bolje kot v osemdesetih, ko je veljal za popolnega fanta. »Ljudje me hočejo videti kot tragično figuro, ki menjuje partnerje za eno noč in uživa mamila. Zaradi takšnih stvari pozabijo na lastno zavist, saj vidijo le moje slabosti. A tega ne jemljem več kot slabosti. Takšen preprosto sem.«

In kako ironično – pesem Last Christmas je ena od simbolov družinskega praznovanja božiča, kot ga pozna zahodni svet, toda prav Michael je bil tisti, ki je živel v nasprotju s številnimi družbenimi normami, ki nas bolj ali manj spravljajo v en in isti kalup.