Tiskane izdaje
Medtem ko berete ta članek, so vstopnice za novoletni koncert dunajskih filharmonikov razprodane, a še nekaj dni prej so bile na voljo za približno 900 evrov (toliko je stala najcenejša na spletni strani viagogo).
To je presenetljivo, saj običajno beremo, da so razprodane za nekaj let vnaprej. Povpraševanje je res zelo veliko, vendar je resnica o razprodanosti vstopnic nekoliko drugačna. Dunajska filharmonija vsako leto med drugim januarjem in 28. februarjem zbira prijave zanje in nato izžreba zmagovalce, ki si karte lahko zagotovijo. Res pa imajo nekatere vplivne dunajske družine sedeže rezervirane vnaprej, pravica do njih pa se prenaša med generacijami.
Kakorkoli že, tisti, ki si v nobenem primeru ne morejo privoščiti ogleda novoletnega koncerta v živo, vseeno lahko uživajo v televizijskem in radijskem prenosu, ki ga predvajajo v več kot 90 državah. Spremlja ga povprečno 50 milijonov gledalcev. Za ljubitelje valčkov, polk in maršev družine Strauss ni lepšega začetka novega leta kot opoldansko kosilo ob melodijah teh in njihovih avstrijskih sodobnikov.
Dunajska filharmonija konec leta pravzaprav organizira tri koncerte, ne enega. Prvemu lahko gledalci prisluhnejo 30. decembra, sledi silvestrski koncert na zadnji dan leta in naslednje dopoldne – na prvi dan novega leta – novoletni koncert s plesnimi vložki članov Dunajske državne opere, ki ga imamo običajno v mislih, ko govorimo o novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov.
Orkester Dunajske filharmonije, ki je po besedah dr. Clemensa Hellsberga »najdragocenejši avstrijski kulturni izvozni proizvod«, deluje od leta 1842, zgodovina novoletnih koncertov na Dunaju pa sega v leto 1838. Čeprav dunajske glasbene spektakle ob koncu leta neizogibno povezujemo s skladbami Johanna Straussa in njegovih treh sinov, je Dunajska filharmonija v času njihovega življenja ignorirala njihovo glasbo, saj se ji ni zdelo primerno, da bi njen ugledni orkester preigraval gostilniške viže. Glasbo dinastije Strauss so začeli jemati malce resneje konec dvajsetih let prejšnjega stoletja, zamisel o vsakoletnem slovesnem koncertu z njihovo glasbo pa je zaživela v najtemnejših letih avstrijske zgodovine.
Prvi novoletni koncert s Straussovimi skladbami so dunajski filharmoniki pod dirigentsko taktirko Clemensa Kraussa zaigrali na silvestrovo leta 1939. Kulturni komisarji Hitlerjeve nacistične stranke so dogodek, ki so ga v živo prenašali po vsem tretjem rajhu, izkoristili za krepitev morale nemških vojakov na fronti, prihodke od prodaje vstopnic pa spravili v malho nacionalsocialistične stranke, ki je vsako leto organizirala nabirko za nakup kuriva za revne. Pomembno ni bilo več niti to, da je bil Johann Strauss delno judovskega rodu.
Nacistični minister za propagando Joseph Göbbels je poskrbel, da so novico po hitrem postopku utišali. Več drugih članov filharmoničnega orkestra z judovskimi koreninami ali sorodniki judovskega rodu ni imelo takšne sreče. Kljub lobiranju direktorja Dunajske filharmonije pri nacističnih oblasteh so končali v koncentracijskih taboriščih.
Leta 1941 je bil koncert dunajskih filharmonikov s silvestrovega prestavljen na prvi novoletni dan in takšna tradicija je še danes, naziv novoletni koncert pa so uradno prvič uporabili šele leta 1946. Takrat so dunajski filharmoniki tudi prvič zaigrali Na lepi modni Donavi Johanna Straussa mlajšega in Marš Radetzkega, ki sta odtlej stalnici novoletnega koncerta. Izjema je bilo leto 2005, ko je dirigent Lorin Maazel izpustil Marš Radetzkega v znamenje pietete do žrtev potresa in cunamija v Indijskem oceanu.
Vse kaže, da bo izjema tudi to leto, saj na programu ni nobene od obeh omenjenih skladb. Orkester bo igral skladbe iz opusa treh članov dinastije Strauss (Johanna Straussa starejšega in mlajšega ter Josefa Straussa) ter Franza Lehárja, Émila, Franza von Suppéja, Carla Michaela Ziehrerja in Otta Nicolaia. Za pevsko spremljavo koncerta bo poskrbel zbor Dunajskega pevskega društva, ki deluje v okviru glasbenega društva Musikverein.
Koncertni repertoar sicer obsega skladbe glasbene družine Strauss, njihovih sodobnikov ter drugih avstrijskih skladateljev (Mozarta, Schuberta, Haydna). Število skladb se običajno giblje okoli dvajset, žanrsko zajemajo valčke, polke, mazurke in marše. Prva je pogosto hitra polka, druga valček Na lepi modri Donavi, ki ga običajno prekinjajo aplavzi in novoletno voščilo glasbenikov občinstvu, zadnji Marš Radetzkega, ki se mu z ritmičnim ploskanjem pridruži občinstvo. Glasbena poslastica traja okoli dve uri in pol.
Poleg programa so glavne zvezde novoletnega koncerta v zlati dvorani Dunajske filharmonije dirigenti. Trinajst let, tudi med drugo svetovno vojno, je za dirigentskim pultom stal Clemens Krauss. Po nenadni smrti leta 1954 ga je nasledil Willi Boskovsky, ki je orkester vodil nadaljnjih 25 let.
Njegova smrt je pomenila konec obdobja, zaznamovanega z nostalgičnim slikanjem Avstrije skozi Straussove simfonije. Po njem je filharmonija za prvega moža novoletnih koncertov izbrala mednarodno uveljavljenega ameriškega dirigenta, skladatelja in violinista Lorina Maazela. Ta je vodil šest zaporednih novoletnih koncertov, skupno pa enajst, kajti leta 1986 so se člani orkestra odločili, da umetniško vodstvo vsako leto zaupajo drugemu dirigentu.
Prva od rotirajočih zvezd je bil Herbert von Karajan, sledili so Claudio Abbado (1988, 1991), Carlos Kleiber (1989, 1992), Zubin Mehta (1990, 1995, 1998, 2007, 2015), Riccardo Muti (1993, 1997, 2000, 2004), zopet Lorin Maazel (1994, 1996, 1999, 2005), Nikolaus Harnoncourt (2001, 2003), Seidži Ozava (2002), Mariss Jansons (2006, 2012, 2016), Georges Prêtre (2008, 2010), Daniel Barenboim (2009, 2014) in Franz Welser-Möst (2011, 2013).
Letos bo orkester vodil Venezuelec Gustavo Dudamel, s 35 leti najmlajši dirigent v 75-letni zgodovini novoletnih koncertov. Dunajske filharmonike je prvič vodil leta 2007 na festivalu Lucerne, leta 2011 pa debitiral v rednem programu abonmaja dunajskih filharmonikov.
Dudamel je sicer glasbeni in umetniški direktor filharmonije v Los Angelesu, glasbeni direktor simfoničnega orkestra Simona Bolivarja v Venezueli ter gostujoči dirigent več slovitih glasbenih institucij. Velja za strastnega zagovornika univerzalnega dostopa do glasbe. Sam je k temu prispeval s ploščo Mendelssohnove Škotske simfonije, s katero je zbral sredstva za financiranje projektov glasbenega izobraževanja v Evropi in Latinski Ameriki. Produciral je Wagnerjev opus, ki ga je mogoče brezplačno naložiti na osebni računalnik, in Beethovnove simfonije za digitalno učenje.
Druga dinamična stalnica dunajskega novoletnega koncerta so bogate cvetlične dekoracije dvorane. Med letoma 1980 in 2013 je cvetje zanje daroval San Remo, leta 2014 ga je priskrbela Dunajska filharmonija, zadnji dve leti pa uradni vzdrževalci dunajskih cvetličnih zasaditev. V pisane ikebane in slapove ga zadnjih enajst let oblikuje ekipa pod vodstvom cvetličarja Lorenza Pridta.
Dekoracije začnejo pripravljati že 27. decembra. Letošnje so poleg najnovejših smernic v cvetličarstvu zaznamovale venezuelske korenine dirigenta, zato je poleg klasičnega cvetja tudi veliko eksotičnega, poleg pastelnih pa veliko živahnih barv. Vseh 30.000 cvetlic je bilo pridelanih po načelih pravične trgovine in ima oznako Fair Flowers Fair Plants, je zagotovil direktor dunajskih mestnih vrtov Rainer Weisgram.
