Pritzkerjeva nagrada

Čilski arhitekt Alejandro Aravena je letošnji dobitnik najvišje nagrade v arhitekturi – Pritzkerjeve nagrade. Dobil jo je za inovativne zamisli, ki se osredotočajo na trajnost in socialno arhitekturo. Je prvi Čilenec, ki ga je odlikovala Fundacija Hyatt, sponzor nagrade, in četrti arhitekt po rodu iz Južne Amerike. Predsednik fundacije Tom Pritzker je povedal, da se arhitekturne stvaritve 48-letnega Aravene posvečajo reševanju žgočih vprašanj 21. stoletja. »Stavbe, zgrajene po njegovih načrtih, dajejo gospodarsko priložnost manj privilegiranim, blažijo učinke naravnih katastrof, zmanjšujejo porabo energije in zagotavljajo dober javni prostor,« je dejal Pritzker. Podelili mu jo bodo predvidoma 4. aprila na sedežu Združenih narodov v New Yorku.

Aravena bo letos prevzel vlogo direktorja 15. beneškega arhitekturnega bienala, ki bo potekal med 28. majem in 27. novembrom. Benetke je spoznal še kot študent, ko je leta 1991 na petem bienalu sodeloval na natečaju za nagrado Benetk (Premio Venezia), dve leti zatem pa je na mestni arhitekturni fakulteti IUAV študiral zgodovino in teorijo ter vzporedno na tamkajšnji likovni akademiji še grafiko. Mesto ga je leta 2008 počastilo s srebrnim beneškim levom. O svoji novi vlogi pravi: »Izbojevati moramo še veliko bitk in preseči veliko meja, da bi izboljšali kakovost pozidanih območij in s tem kakovost življenja ljudi. To je tisto, za kar si želimo, da bi pritegnilo obiskovalce 15. mednarodne razstave arhitekture: zgodbe o uspehu, ki si zaslužijo, da jih povemo, vzorni primeri, ki jih je vredno deliti in pri katerih je arhitektura v okviru omenjenih bitk in preseganja meja že ustvarila, še ustvarja ali pa bo ustvarila razliko.«

Leta 1967 v čilski prestolnici Santiago rojeni arhitekt je od leta 2009 tudi član žirije za Pritzkerjevo nagrado, sicer pa je diplomant katoliške univerze v Čilu. Že leta 1994 je odprl svoj biro Alejandro Aravena arhitekti. Osredotoča se na inteligentno in po drugi strani intuitivno umetnost gradnje, ki je sposobna preseči elitistični status sodobne arhitekture. Njegovo poslanstvo je, da si prizadeva dvigniti življenjski standard v Čilu. Ob razglasitvi svojega imena za nagrado je povedal, da je zanj velik poklon, vendar je brez sodelavcev ne bi zmogel. »Arhitektura je kolektivno delo, sam ne moreš opraviti ničesar,« pravi Aravena. Na vprašanje, kaj mu bo ta nagrada prinesla v prihodnosti, je dejal, da pričakuje, da mu bo omogočila ustvarjalno svobodo.

Od leta 2000 vodi inovativno skupino Elemental, katere namen je spodbujanje gradnje socialnih stanovanjskih objektov. Povezani so z univerzo v Santiagu in skupaj izdelujejo načrte za socialne stanovanjske objekte v Čilu. Stanovanjska problematika na južni polobli predstavlja velik družbeni problem. Južna Amerika velja za celino z izjemno velikimi mesti, kjer so razprave o prihodnosti mest še toliko bolj relevantne kot drugod. V nasprotju z evropskim pristopom, kjer trajnostnemu razvoju grozi, da bo postal talec dragih tehnologij ali zaščitenih skupnosti, si Elemental prizadeva narediti več z enakimi sredstvi (v urbani eksploziji današnjega Čila enaka sredstva predstavljata beton in opeka) za vse.

V svetu vse več ljudi išče spodoben prostor za življenje, razmere zanj pa so vse težje. Aravena se zavzema za etično arhitekturo, ki je eden od elementov, s katerim bi lahko prekinili začarani krog neenakosti. Gradnja stanovanj mora postati »dejavnik napredka«. Izdeluje načrte za socialna stanovanja na različnih urbanih lokacijah, pri tem pa vselej išče odprte in gospodarne načine gradnje. Takšen je odprt način gradnje – Aravena nariše ogrodje, stanovalci pa si znotraj njega sami zgradijo svoje sobe. Elementalova arhitektura tako tvori nekakšno hrbtenico, temelj soseske, prebivalci pa z lastnim vložkom v svoja stanovanja spodbudijo njen razvoj. Elemental je zasnoval več kot 2500 takšnih socialnih stanovanjskih enot.

Arhitekt vselej išče odprte in gospodarne načine gradnje. V Tocopilli, mestu, ki ga je novembra 2007 uničil potres, je zasnoval potresno varne domove, ki stanejo po 10.000 dolarjev. Podoben projekt je rekonstrukcija obale v provinci Constitucion v Čilu, potem ko jo je leta 2010 prizadel potres s cunamijem. Zasnoval je številne univerzitetne zgradbe in druge šolske ustanove, podružnico multinacionalke Novartis na Kitajskem, prostore za pisatelje Fundacije Michalsky v Švici, nov Center sodobnih umetnosti v Moskvi in borzo v Teheranu. Načrtoval je stanovanjski del univerze St. Edward's v Austinu v Teksasu, ki z grobo zunanjo opečno fasado spominja na piramide v puščavi, s transparentnimi rdečimi pročelji, ki se odpirajo v dvorišča rezidenčnega grozda, pa vzpostavlja dialog z živo rdečo streho univerze, zgrajene v neogotskem slogu. Za katoliško univerzo v Santiagu v Čilu, na kateri je študiral tudi sam, je naredil načrte za več njenih oddelkov, denimo za oddelek za matematiko, medicino ter nazadnje za center univerze za inovacije Angelini z atrijem iz stekla in lesa, vpetega v temeljni betonski okvir. »Na zunaj močna konstrukcija, v svojem notranjem bistvu pa neverjetno humana in vabljiva,« so o objektu zapisali žirantje Pritzkerjeve nagrade. Transparenten objekt omogoča preglednost dogajanja, obenem pa ponuja obilo prostorov za spontana srečanja in druženja.

Njegova arhitektura je vizualno močna, silovita, daje vtis trdnosti in večnosti egipčanskih piramid in antičnih templjev. Temelj njegovega oblikovanja predstavljata obliki kvadrata in pravokotnika; z njima se igra podobno, kot bi sestavljal lego kocke. Čeprav tega na prvi pogled ni opaziti, Aravena zagotavlja, da je njegova arhitektura tudi energijsko učinkovita, s čimer sledi sodobnim smernicam. Pred pritzkerjem je osvojil nagrado za oblikovalca leta londonskega Muzeja oblikovanja, avstrijsko nagrado zumthobel, dansko nagrado index, ameriško nagrado marcus in več nagrad s področja zelene oziroma trajnostno usmerjene arhitekture v ZDA, Švici ter Franciji. Med letoma 2000 in 2005 je bil gostujoči profesor na Harvardu. O prihodnosti po nagradi nima jasne slike, zagotovo pa bo njegova arhitekturna pot ostala enako pustolovska kot doslej. »V biroju bomo še naprej sledili neraziskanim potem v arhitekturi in urbanizmu, se lotevali novih izzivov in hodili po neuhojenih poteh. To me res vznemirja,« pravi. •