Projekt stoletja

Prihodnost bo bleščeča. Berlin se pripravlja na veliko preobrazbo. Med muzejskim otokom in četrtjo starega mesta Nikolai Viertel je ogromno gradbišče, zaradi katerega je prehod čez reko Spree, ki se tukaj razdeli v dve strugi, vsaj za nepoučenega turista precejšnja težava. Vzrok je projekt stoletja, kot so rekonstrukcijo nekdanje berlinske palače, ki je tu stala skoraj pet stoletij, poimenovali v Berlinu.

Ob nastajajoči palači že skoraj tri leta stoji začasno petnadstropno poslopje Humbolt Box, v katerem se je mogoče seznaniti s potekom gradnje. V moderno zasnovani »škatli« so na ogled načrti nove palače, s terase objekta pa je možen tudi neposreden pogled na gradbišče, kjer je že vidno, kakšna bo nova stara palača, katere odprtje je predvideno za leto 2019.

Nova palača bo imela staro podobo, vendar novo vsebino, zato so ji dali še eno ime – Humboltov forum, ki bo tudi nov center kulturnega in družabnega življenja v nemški prestolnici. Fundacijo Humboldt forum je novembra 2009 ustanovila nemška vlada. Njena naloga je promocija kulture, izobraževanja, umetnosti, strpnosti in razumevanja med narodi. Kulturni center Humboldtov forum bo vodil Neil MacGregor, nekdanji direktor londonskega British Museuma, posvečen pa bo Alexandru von Humboldtu, pruskemu geografu, raziskovalcu in naravoslovcu.

Na natečaju za projektiranje objekta, ki vključuje stare načrte palače z novo vsebino in moderno vzhodno fasado, je zmagal italijanski arhitekt Franco Stella. Njegova ideja je bila znova vzpostaviti javni forum – prost prehod skozi zgradbo, s čimer bo notranje dvorišče palače postalo javni prostor. Koncept vključuje večje spremembe v notranjosti in dodatno vmesno nadstropje. Javni del objekta je posebej pomemben; v pritličju palače bodo gledališka dvorana s 690 sedeži, večnamenska dvorana s 520 sedeži, seminarske sobe, razstavne dvorane, muzej, lapidarij, restavracija, muzejska kavarna, muzejska trgovina in knjigarna.

V prvem nadstropju bodo svoje mesto dobili knjižnica mesta Berlin z avdio arhivom, centralna in regijska knjižnica ter zvočni arhiv berlinske univerze Humboldt. V drugem nadstropju bo etnografski muzej afriških, v tretjem pa muzej azijskih umetnosti. Na strehi bo restavracija s pogledom na Lustgarten, alejo Unter den Linden, vse do Brandenburških vrat. Panoramska terasa že zgrajenega objekta Humboldt Box ponuja slutnjo pričakovanega. Novo poslopje bo imelo na treh straneh stari baročni obraz, kot ga je imela nekdanja palača, medtem ko bo vzhodno stran pokrivala moderna minimalistična fasada s pogledom na reko – ta del so zaradi razgleda poimenovali belvedere.

Igra med starim in novim je ključna poteza celotnega projekta. Arhitekt je ustvaril tri osrednje javne prostore, ki bodo zaznamovali novo berlinsko palačo: forum – prehod za pešce, ki bo povezoval Lustgarten in trg pred palačo, rekonstruirano notranje dvorišče Schlüter in pokrito vhodno avlo. Nova palača bo imela enako zunanjo podobo kot stara (z izjemo že omenjene vzhodne fasade) in bo enakih dimenzij.

Po originalnem načrtu bodo zgradili tudi kupolo na vrhu ter vratne portale v sklopu foruma in drugih javnih površin v pritličju poslopja. Pri kupoli imajo za zdaj na voljo zgolj sredstva za gradnjo osnovne konstrukcije; če bi želeli obnoviti tudi originalni dekor z girlandami iz peščenjaka na čelu, pa bo treba pridobiti finančna sredstva iz donacij. Nova razporeditev prostorov je odvisna od organizacije kulturnega foruma. Interier je zasnovan tako, da bi ga v prihodnosti, če bi se izkazalo, da si ljudje to želijo, lahko obnovili po starih vzorcih. Posebna skrb je namenjena sodobnim zahtevam gradnje, kar pomeni, da bo poslopje kljub baročnemu zunanjemu videzu energijsko učinkovito in trajnostno.

Več kot petsto let je bila berlinska palača na današnjem muzejskem otoku nasproti Lustgartna (park pred starim muzejem – Altes Museum) arhitekturno središče mesta. Nekdanja mestna palača, v nemščini Berliner Stadtschloss, je najprej predstavljala vladarsko prestolnico Prusije in potem nemških kraljev. V zgodovini je bila deležna nenehnih širitev, preureditev in dozidav. Najbolj resno preobrazbo je prvotna graščina doživela v 17. in 18. stoletju, ko se je pod njeno prenovo in dozidavo podpisal arhitekt in kipar Andreas Schlüter, odgovoren za njeno baročno podobo. Potem ko je bila palača močno poškodovana v letalskih napadih ob koncu druge svetovne vojne, je bila njena veličina močno načeta, tako zaradi poškodb kot starosti, vendar je bilo tudi po bombardiranju po vojni še vedno mogoče nepoškodovane dvorane uporabljati za razstave. Walter Ulbricht, predsednik državnega sveta tedanje Nemške demokratične republike in vodja komunistične partije, je 7. septembra 1950 ukazal njeno uničenje, kar je pomenilo začasen konec zgodbe o sijajni palači v središču Berlina, ki je nekoč predstavljala osrednjo mestno veduto.

Razsežen prostor, ki je s porušenjem nastal, so za časa NDR uporabljali za množične vojaške parade in zborovanja. Dvajset let kasneje se je oblast odločila, da na mestu nekdanje palače zgradi novo poslopje – palačo republike, ki bo sedež nacionalne skupščine ter bo hkrati koncertna dvorana in prizorišče za druge javne prireditve. Javna narava objekta je veliko prispevala k temu, da ima večina nekdanjih vzhodnih Berlinčanov lepe spomine na komunistično palačo, ki je bila 23. avgusta 1990 prizorišče glasovanja o združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije.

Skrb za zdravje pa je pripomogla k njenemu koncu. Objekt, ki je bil zgrajen iz azbestnih plošč, je bil še za časa NDR prizorišče protestov uslužbencev palače zaradi nevarnosti, ki jih azbest predstavlja za njihovo zdravje. V letih po združitvi Nemčij je padla odločitev, da azbest odstranijo, kar je pravzaprav pomenilo, da stavbo spet porušijo.

Od leta 2008 izpraznjen prostor je nekaj let deloval kot nekakšno zunanje gledališče – nastopi so se kar vrstili, kar je oblasti prepričalo o pomenu tega prostora za mesto. Pred potrditvijo velikopoteznega projekta in začetkom del so se v drobovje nekdanje palače med trgom Werderscher Markt in ulicama Rathausstraße in Am Schlossplatz spustili arheologi, kaj so v plasteh pod objektom našli, pa bodo postavili na ogled v muzejskem delu foruma.