Tiskane izdaje
Kdo bi si mislil, da bodo punčke iz papirja nekoč tako zelo v modi, da bodo zavzele čisto pravo modno brv? To se je te dni v Milanu tudi zares zgodilo po zaslugi modnega nagajivca, ameriškega oblikovalca Jeremyja Scotta, zadnja tri leta šefa kreative pri italijanskem Moschinu. Kolekcija, ki se je zdela, kot da je iz papirja in kot bi jo manekenkam oblekla roka kakšnega velikana, je bila postavljena v rdečo kabarejsko scenografijo ter je ustvarjala vtis nekakšne mešanice glamurja, cirkusa in vintidža. Tudi Scott sam je poudaril, da so bile punčke iz papirja na svetu že več kot stoletje pred barbikami – te so s svojo značilno estetiko in tudi videzom (manekenk) stopile v njegovo ready-to-wear kolekcijo pomlad/poletje 2015 –, stara pa je tudi tehnika trompel'oeil, s katero je čisto prava oblačila navidezno spremenil v papirnata. V dvodimenzionalnost, ki daje vtis tridimenzionalnosti, je spremenil tudi enega najprepoznavnejših kosov ustanovitelja znamke Franca Moschina – ovratnik iz plišastih medvedkov, največ duška pa si je dal pri večernih oblekah, ki spominjajo na garderobo Marilyn Monroe in Joan Collins, skratka, na blišč nekdanjega Hollywooda in njene manj imenitne različice.
Če pobrskamo po zgodovini mode, se je na trompe l'oeil v 50. in 60. letih naslonila beneška modna hiša Roberta di Camerino, v začetku tokratne sezone pa newyorški modni oblikovalec Thom Browne. Všeč je tudi Jeanu Paulu Gaultieru, a Scott je med prvimi, če ne celo prvi, ki je razširil to metaforo in na oblačila pripel tudi bele zavihke. Ali bodo ti sodili tudi h kosom na prodajnih policah, ni uspelo izvedeti niti Voguu, a so na svojem portalu zapisali, da so oboževalke Moschinovega sloga tako zveste, da ne bi bilo nič čudnega, če bi se to zares zgodilo.
Gigi in Bella Hadid
Moschinovo revijo, ki je predstavila kolekcijo za pomlad in poletje 2017, je odprla znana ameriška manekenka Gigi Hadid v beli obleki z natisnjenim ženskim telesom v črnih bikinkah, s sestro Bello, ki so ji namenili črno pričesko istega retro sloga, pa sta bili kraljici Moschinove modne predstave. In ne samo to: tudi druge izbrane manekenke so se zdele kot njune dvojnice. Odkar se je v začetku septembra začela modna jesen, začenši z newyorškim modnim tednom, sta 21-letna Gigi in 19-letna Bella nastopili v različnih modnih zgodbah. Samo v Milanu sta nosili kreacije petih modnih hiš in svoj videz spreminjali iz dneva v dan kot kameleonki. Medtem ko sta se za Moschino spremenili v črno-beli različici Marilyn Monroe in so ju nekateri videli celo kot sestri trojčici slavne Linde Evangeliste, sta se za Anno Sui spremenili v kavbojki, za Versace v odrasli smrklji, za Fendi v lika iz japonskih mang, za Max Maro v eksotični mestni mački, za Bottego Veneta pa v dolgolasi urbani lepotici z zglajenimi dolgimi lasmi in svetlečimi se zaponkami.
Sicer pa kaže papirnate punčke razumeti kot novo epizodo, v kateri se je Jeremy Scott poigral s svojim pogledom na modo, ki mora po njegovem prinašati veselje in osrečevati. V zadnjih nekaj sezonah je to prepričanje izražal z reinterpretacijo ikon, kot so Barbie, McDonalds in Coca Cola, ter liki iz Looney Tunes, te pa so pograbili vsi mogoči zvezdniki: od britanske pevke in igralke Rite Ore do drugih Scottovih najboljših prijateljic, kot je, denimo, ameriška pevka Miley Cyrus. Toda v resnici ni to nič novega v značaju poredne male punčke italijanske mode, kakor označujejo Moschino.
Z Barbie veliko skupnega
Tako naravo ji je določil že ustanovitelj, ki se je s svojimi kreacijami vselej nekako norčeval iz modne industrije oziroma njenih žrtev, ki so bile hkrati tudi njegove stranke. Nekoč je izjavil: »Moj pristop je kontradiktoren, vem, ampak zakaj ne?« K temu prvotnemu, bolj izzivalnemu izrazu ter v središče debat modnih kritikov je Moschino v zadnjih treh letih znova popeljal prav Scott. Oblikovalski izraz njegove predhodnice Roselle Jardini, ki je zaznamovala dve desetletji te modne hiše, je bil kljub barvam in živahnosti vseeno bolj zadržan in do modne industrije manj prezirljiv, kot je njegov.
Scott je lani v britanskem Guardianu poudaril, da imata z Barbie, ki mu je bila v otroštvu všeč tako kot vsaki deklici ali gejevskemu fantu, veliko skupnega v mnogih pogledih. Zato si jo je tudi vzel za muzo svoje poletne kolekcije 2015. »Pomislil sem, da je Barbie popolna muza za oblikovalca: imela je lahko kateri koli poklic, ki si ga je zamislila, pa tudi oblačila za vsako priložnost, od zgodnjega jutra do večera, ki jih je izbirala s prefinjenim občutkom. Medtem ko sem snoval kolekcijo, me je nenehno dražila misel, kako bi bil videti njen ovitek za iphone in njene kopalke,« je izjavil. Ob tem je dodal, da ljudje ne vidijo podobnosti, ki si jih delita z Barbie, in namigujejo predvsem na promoviranje nečesa, kar ne obstaja. »Barbie je igrača in je tu, da prinaša veselje, in nič več. Ne promovira telesne dismorfije, je le 30-centimetrska lutka, in vse, kar ji pripisujemo, je intepretacija odraslih. Podobno je z modo, čeprav gre le za obleke, med katerimi na srečo lahko izbiramo. Lahko jih kupiš ali pa ne, zaradi njih pa vsekakor ni treba dobiti histeričnega napada,« je poudaril. Zato tudi ne razume, zakaj se ljudje jezijo zaradi tega, kar dela, saj vselej išče stvari, ki ga osrečujejo, to veselje pa skuša izraziti tudi v svojem delu. Moda bi vedno morala biti zabavna, je prepričan. Močno je prevzet z nostalgijo, ki jo opisuje kot krasen občutek iz časa otroštva in nedolžnosti, časa, ki je minil, zato je mnogo njegovih kolekcij, kar je videti tudi na prvi pogled, utemeljenih na nostalgiji. To pa gre, kot pravi sam, pripisati njegovi ljubezni do oblek, ki ga spremlja že od malih nog.
