Stoletje britanske izdaje revije Vogue

Prva retrospektivna razstava fotografij britanske izdaje revije Vogue

ned, 14.02.2016, 10:00

Britanski Vogue je odigral osrednjo vlogo v razvoju portretne fotografije v zadnjih sto letih. Najboljši fotografi in stilisti so v tem obdobju naredili nekaj najvplivnejših in spomina vrednih podob v zgodovini mode.

V britanski portretni galeriji v Londonu (National Portrait Gallery) so sredi tedna odprli prvo retrospektivno razstavo fotografij iz zgodovine britanske izdaje modne revije Vogue. Na ogled je 280 fotografij iz arhiva družbe Condé Nast in mednarodnih agencij, ki so zaznamovale stoletje britanske izdaje revije, ki velja za eno najbolj vplivnih modnih revij na svetu. Retrospektivna razstava je prva takšne vrste, saj s fotografijami desetletje za desetletjem raziskuje vodilni položaj revije in vpliv v družbi. Britanska izdaja glede na druge velja za zelo komercialno, z oglasi ustvari veliko več prihodka kot s prodajo. Je najbolj dobičkonosna britanska revija.

Na razstavi so na ogled številni obrazi, ki so zaznamovali in oblikovali kulturno krajino 20. stoletja, med katerimi so umetniška in igralska imena, kot so Henri Matisse, Francis Bacon, Lucian Freud, Damien Hirst, Marlene Dietrich, Gwyneth Paltrow, lady Diana Cooper, lady Diana Spencer, Fred Astaire in David Beckham. Posebno pozornost posvečajo modnim kreatorjem, ki so zaznamovali zadnje stoletje, kot so bili Dior, Saint Laurent in McQueen. Fotografije so posneli vodilni modni fotografi 20. stoletja, med njimi Cecil Beaton, Lee Miller, Irving Penn, lord Snowdon, David Bailey, Corinne Day, Patrick Demarchelier, Nick Knight, Herb Ritts, Mario Testino, Tim Walker in Albert Watson. Kustos razstave je Robin Muir, gostujoči sodelavec britanske izdaje, ki je v zadnjih dveh desetletjih postavil vrsto razstav o modi in portretni fotografiji, razstavo pa je postavljal operni in gledališči scenograf Patrick Kinmonth.

Na ogled je večina vrhuncev stoletja modne fotografije, med katerimi so kontroverzne fotografije Kate Moss v spodnjem perilu, ki jih je leta 1993 posnela Corinne Day, fotografija Petra Lindbergha iz leta 1990 s šopkom supermanekenk, na kateri so Linda Evangelista, Christy Turlington, Cindy Crawford in Naomi Campbell, ki je utemeljila dobo supermodelov, serija fotografij deklet ob koncu druge svetovne vojne na prizoriščih porušene Evrope, ki jih je posnela Lee Miller, in retro fotografije, ki jih je posnel prvi profesionalni modni fotograf Adolph de Meyer. Med najbolj ikoničnimi je fotografija sedečega dekleta z razpetim korzetom, ki jo je pred začetkom druge svetovne vojne v enem od pariških studiev revije Vogue posnel Horst P. Horst. Fotografija, ki je začasno zaznamovala konec njegove kariere, je kasneje postala tista, po kateri je postal najbolj prepoznaven, pop pevka Madonna pa je ob njej dobila navdih za svojo uspešnico z naslovom Vogue.

»Britanski Vogue je odigral osrednjo vlogo v razvoju portretne fotografije v zadnjih sto letih. Najboljši fotografi in stilisti, ki jih je najemala revija, so v tem obdobju naredili nekaj najbolj vplivnih in spomina vrednih podob v zgodovini mode,« je o vlogi revije v zadnjem stoletju povedal Nicholas Cullinan, direktor londonske National Portrait Gallery. Dejal je, da so hvaležni urednici Alexandri Shulman, ki jim je omogočila dostop do fotografskih arhivov revije. Shulmanova je dejala, da razstava Vogue 100: A Century of Style predstavlja mejnik v zgodovini modne fotografije.

Shulmanovi, ki je na poziciji glavne urednice britanskega Vogua vse od leta 1992, s čimer je dosegla najdaljši uredniški staž v zgodovini revije, pogosto očitajo, da zaradi svojega »navadnega« videza, neekskluzivnega oblačenja in nekaj kilogramov preveč ni videti kot urednica ugledne modne revije. V resnici si je želela postati frizerka ali početi kaj v glasbeni industriji, vendar si tega kot dekle iz ugledne družine (oče je bil dramski kritik, mama pisateljica, živeli so v ugledni četrti Londona Belgravia) ni mogla privoščiti.

Znana je postala kot urednica, ki v svoji reviji ne objavlja diet ali člankov o kozmetični kirurgiji, saj noče ljudem predpisovati videza, medtem ko jo je šele v zadnjem času zaskrbelo, ali bi utegnile koščene manekenke v reviji vplivati na silovit porast anoreksije v zadnjih letih. O problemu je govorila s svojimi stilisti, a so ji zatrdili, da so obleke na suhih manekenkah preprosto videti bolje in tu pač ni kaj dosti narediti.

Britanska revija Vogue je bila ustanovljena leta 1916, potem ko je zaradi prve svetovne vojne postalo nemogoče pošiljati ameriško izdajo čez ocean, poleg tega so imeli v Ameriki težave z dobavo papirja. Lastniška družba Condé Nast se je zato odločila, da postavi samostojno britansko različico. Revija izhaja sto let brez prekinitev ter je zrcalo svojega časa, trpkosti in optimizma, ki sta izmenoma spremljala leta po drugi svetovni vojni, radoživa šestdeseta, uporniška sedemdeseta in z vizualno podobo obsedena osemdeseta leta 20. stoletja. Danes velja za modno biblijo. Tistim iz višjih slojev pomeni vez z modo in stilom, za navadne smrtnike pa predvsem pašo za oči. •

Prijavi sovražni govor