Torbica - pomemben modni dodatek

Anya Hindmarch, britanska oblikovalka torbic

Objavljeno
26. marec 2015 15.19
Smilja Štravs, Kult
Smilja Štravs, Kult

Ženska torbica je vesolje v malem. Je modni dodatek, ki mu ne moremo očitati pozerstva brez vsebine, kajti o uporabni vrednosti torbice nihče ne dvomi. Vsaka ženska si izbere torbico, ki si jo po svojih (finančnih) zmožnostih in potrebah lahko privošči, saj skoraj vsaka, ne glede na ceno in videz, enako dobro opravlja svojo osnovno funkcijo – hranjenje in prenašanje ženskih potrebščin. Nekatere imajo rade velike, druge majhne, ene jih nosijo v roki, druge čez ramo, nekatere imajo samo eno, druge jih menjajo skoraj tako pogosto kot spodnje perilo. V industriji mode so se torbice izkazale za enega najbolj donosnih modnih dodatkov, saj so z izpostavljenostjo postale simbol prestiža, v slogu, tista, ki ima, jo mora tudi pokazati. Ker so torbice v svetu mode tako vplivne in priljubljene, so postale modni dodatek, ki se lahko prodaja za ekstremno ceno, pa so kljub temu stranke pripravljene tudi več let čakati, da jim bodo slovesno izročili tisto, ki si jo želijo (kot denimo velja za nekatere torbice blagovne znamke Hermes).

Anya Hindmarch je britanska oblikovalka torbic, ki morda ne seže v vrhove visoke mode torbičarske umetnosti, zato pa njene torbice lahko uvrstimo na seznam najbolj domiselnih in seveda uporabnih kreacij, ki se sprehajajo po modnih pistah. Anya se je rodila v Essexu v podjetniški družini in že zelo kmalu se je izkazalo, da je tudi sama precej nadarjena za posel. Ko je imela 16 let, ji je mama podarila svojo staro Guccijevo torbico in kot vse najstnice je bila tudi Anya nad tem tipično ženskim modnim dodatkom očarana. Hitro je dojela, kako pomemben izdelek v življenju ženske je torbica. Po končani srednji šoli so jo starši za leto dni poslali v Firence, da bi se pred vstopom na univerzo naučila italijansko. Firence pa so mesto, ki je preplavljeno z izdelki iz usnja, in Anyi so v oči hitro padle usnjene torbice, ki jih delajo v obrtnih delavnicah v okolici Firenc in jih je mogoče kupiti vsepovsod po mestu. V tistem času so bile zelo modne torbice z vrvico za zavezovanje, ki so spominjale na nahrbtnik, in Anya Hindmarch je začutila, da bi utegnile imeti komercialni potencial tudi v Veliki Britaniji.

Sposodila si je denar, nakupila nekaj torbic in jih poslala v domovino. Eno je poslala tudi na uredništvo modne revije Harpers & Queen in tako prodala 500 kosov originalnih florentinskih torbic. To je bil začetek njenega večmilijonskega torbičnega imperija in Anya Hindmarch je bila v poslu tako uspešna, da se nikoli ni vpisala na univerzo. Pri 18 letih je začela oblikovati svoje torbice. Osemdeseta so bila podjetništvu naklonjena, za krmilom vlade je bila Margaret Thatcher (kasneje je tudi premierka postala njena stranka), kar je Anyo spodbudilo, da je odprla lastno trgovino v Londonu.

Njeni prvi izdelki so bili močno zaznamovani z italijansko izkušnjo, tako z oblikovalskimi principi kot z izborom materiala. Obrtniška izdelava je zagotavljala kakovost, čemur je Anya ostala predana tudi pozneje, medtem ko se je pri oblikovanju odločila, da bo izhajala predvsem iz tradicionalne angleške naklonjenosti do humorja, smisla za podrobnosti in posluha za ekscentrično oblačenje in izbiranje nenavadnih modnih dodatkov. Veliko njenih usnjenih izdelkov se imenuje po londonskih ulicah, kajti transport in prometna signalizacija jo še posebej navdihujeta, kot je razvidno tudi iz njene letošnje kolekcije.

Torbice je sčasoma priredila po angleških merah in potrebah, vedno pa pri oblikovanju izhaja iz množičnih podob, ki definirajo naše vsakdanje življenje. Danes ima več kot 50 trgovin v devetih državah in kot uspešna podjetnica predava študentom modnega oblikovanja, kako naj uveljavijo svoje ideje v poslovni praksi. Vsako leto na trg pošlje štiri glavne kolekcije torbic, o katerih pišejo tudi v revijah, kot sta Vogue in Harper's Bazaar. Čeprav je uspešna na mednarodnem trgu, njena blagovna znamka ohranja nišno pozicijo, s tem pa izvirnost in drugačnost.

Pomemben del njenega posla so torbice »po meri«, narejene posebej za določeno stranko. Pri Anyi Hindmarch lahko naročite torbico s svojo fotografijo, podpisom, priljubljenim sporočilom, risbico ali »družinskim grbom«. Torbica je pač zelo oseben predmet, v kateri hranimo vse vsakdanje skrivnosti in življenjske navade. Njene torbice ter druge modne dodatke in oblačila pa si radi privoščijo britanske zvezdnice in zvezdniki različnih kalibrov, kot so Kate Moss, Elton John, Keira Knightley, Scarlett Johansson, Sienna Miller, Madonna, Reese Witherspoon, Emma Watson in drugi.

V poslovnem udejstvovanju je veliko pozornosti namenila dobrodelnosti, saj redno sodeluje na avkcijah dobrodelnih organizacij. Leta 2007 je sodelovala v ekološko družbeni akciji proti plastičnim vrečkam z naslovom I'm Not A Plastic Bag in promociji platnenih vrečk. Anya Hindmarch je pripravila platnene vrečke kolekcije I’m Not A Plastic Bag v štirih barvah – pri tem je na Tajvanu prišlo do incidenta, ko je bilo 30 ljudi prepeljanih v bolnišnico zaradi poškodb, ki so jih dobili med prerivanjem za vrečko. Anya Hindmarch dobro ve, da je za oblikovalca torbic bistveno, da se zna prodajati, zato je njeno ime najti vsepovsod.

Za oskarjevsko zabavo revije Vanity Fair leta 2006 je oblikovala darilne torbice (vrečke), njene darilne vrečke so delili tudi na podelitvi britanskih oskarjev (baft). Takšnih projektov je v njenem poslu cela vrsta; darilne sete je oblikovala tudi za potnike v prvem razredu letalske družbe British Airways. Je članica različnih odborov in svetov, družb in ustanov, kot so denimo Royal Academy of Arts, Royal Enterprise Committee, londonski muzej oblikovanja itd.

Njeno podjetje s ključnim oblikovalskim oddelkom je v Londonu, svoje oblikovalce pa ima tudi v Tokiu in New Yorku. Leta 2006 in 2007 je bila izbrana za oblikovalko leta revije Glamour. Leta 2007 je postala prva zmagovalka v kategoriji oblikovalec leta na podelitvi britanskih nagrad za modo (british fashion awards). Lani je bila spet imenovana za oblikovalko leta v kategoriji modnih dodatkov. Leta 2009 je prejela nagrado MBE (master of business economics) za prispevek k razvoju britanske modne industrije. Istega leta je prejela tudi priznanje za poslovni pogum in bila nominirana na listo 25 najbolj vplivnih ljudi v britanski industriji mode. Leta 2011 so jo razglasili za britansko trgovinsko ambasadorko.