Velika tekma

Vsako leto »požre« Ameriko. Športni spektakel nepredstavljivih razsežnosti je že zdavnaj presegel okvire zgolj velikega, največjega nogometnega obračuna.

Zvezdniki ameriškega nogometa kot junaki finala lige NFL so v očeh mnogih celo postranska stvar. Superbowl je druženje, šov, neuradni državni praznik. In »požrtija«. Merjena v milijonih in milijardah.

Letos bodo oči Američanov, z njimi pa praktično vsega sveta, uprte na štadion Levi's v Santa Clari v Kaliforniji, kjer se bosta v nedeljo pomerili moštvi Carolina Panthers in Denvers Broncos, s Camom Newtonom in Peytonom Manningom v glavnih vlogah. »Ne le, da gostimo superbowl. Predstavili ga bomo v novih razsežnostih. Veliko, glasno, ponosno,« so iz San Francisca sporočali gostitelji spektakla. In to ne katerega koli, temveč 50. zapovrstjo! Toda kako mu ob vsakoletni rasti megalomanskih številk – lani je televizijska hiša NBC dosegla rekord gledanosti s povprečno 114,4 milijona gledalcev, ob zaključku tekme pa celo 120,8 milijona – sploh še vdahniti dodatno spektakularno noto in še preseči dosedanje? Za zdaj kaže, da ni ovir.

Petdeseti jubilej je vodstvo lige ameriškega nogometa (NFL) skrbno snovalo zadnja tri leta. V pričakovanju superbowla »L« – že vse od začetka finalnih tekem, leta 1967, so jih označevali z rimskimi številkami – so bili mnogi presenečeni in tudi razočarani, da je zaščitni znak letošnje tekme postala navadna, arabska petdesetica. Rimski imperij je padel po težo »zelencev«, ki vrtijo kolesje tega velikega dogodka. Pravijo, da se bodo rimske številke že naslednje leto vrnile, »L« pa so začasno umaknili, ker pač ni »najbolj prijeten za oko«. To je sicer le ena od številnih obstranskih stvari velikega dogodka, ki pa so z leti dobile že tolikšno težo, da je superbowl postal svojevrsten kulturni in potrošniški fenomen. V tem pogledu so si zlasti pomembno mesto izborili televizijski oglasi.

Vse pove podatek, da so lani nekateri največji oglaševalci, kot sta Budweiser in McDonald's, za 30-sekundni oglas odšteli kar pet milijonov dolarjev (v primerjavi z letom prej je cena zrasla že za 11 odstotkov). Mnogi se sprašujejo, ali se tolikšen vložek res obrestuje. Številke pravijo, da. Še zlasti se na trg lahko izstrelijo nove blagovne znamke; proizvajalec superg Skechers je denimo od objave oglasa med tekmo za 26 odstotkov povečal prodajo, njena vrednost na borzi pa se je potrojila. Superbowl je pač enkratna priložnost za televizijsko oglaševanje – gledalci namreč ob nobeni drugi priložnosti tako pozorno ne spremljajo reklam. Pravzaprav zgolj zaradi te serije odličnih in zabavnih spotov mnogi tudi sedijo pred televizijo. Tako je neka raziskava pokazala, da je oglase izpustilo le pet odstotkov gledalcev, kar 77 odstotkov pa se jih je med oglasnim blokom dobro zabavalo. Tistim navijačem, ki redno spremljajo ligo NFL, se na to nedeljo pač pridruži kopica ostalih. Menda kar 52 odstotkov vseh gledalcev sploh ni nogometnih navijačev. O sami igri ne vedo toliko, zato pa toliko bolj nestrpno pričakujejo reklame in celo glasujejo za najboljšo. USA Today že od leta 1989 meri odziv gledalcev na oglase, ocenjujejo jih z lestvico od 0 do 10 (Super Bowl Ad Meter). V zadnjih treh letih jih je najbolj prepričal proizvajalec piva Budweiser s serijo čutnih prijateljskih prizorov med konjem, majhnim kužkom in njunim lastnikom.

Poleg reklam tisti ne prav zavzeti športni navdušenci nestrpno pričakujejo tudi zabavni program, ki ga vsako leto ustvarjajo največje glasbene zvezde. Lani si je nastop Katy Perry ogledalo 118,5 milijona ljudi, kar je bil najbolj gledan šov doslej; letos pa bo v glavni vlogi skupina Coldplay, kajpak s številnimi znanimi gosti in težko pričakovanim repertoarjem. Himno bo na štadionu, ki sprejme 75.000 ljudi, zapela Lady Gaga. Toliko več ljudi bo dogajanje spremljalo v okolici, kar 220 milijonov naj bi se jih v tednu dni zvrstilo na tem območju. Super Bowl City, pravo mesto okoli štadiona, sicer že ves ta teden gosti številne dogodke in ogrevanje pred finalom, z množično obiskanimi medijskimi dogodki za nogometaše. Ob tolikšnem zanimanju je kajpak tudi že jasno, da bodo cene vstopnic segale v nebo. Lani jih je bilo dva tedna pred dogodkom mogoče kupiti za povprečno 4100 dolarjev, letos so v enakem obdobju cene že skočile prek 6000. V tem tednu so, tistih nekaj, ki jih je še ostalo, znašale od 2700 dolarjev pa vse prek 17.000, da ne govorimo o častnih ložah, ki so naprodaj tudi za 330.000 dolarjev. Za primerjavo: leta 1967, ko se finale še ni imenoval superbowl, temveč prvenstvo AFL-NFL, je bilo treba za obračun med Kansas City Chiefs in Green Bay Packers na Los Angeles Coliseumu odšteti le 12 dolarjev.

Tako si ga danes v živo pravzaprav lahko ogleda le peščica, a nič zato, saj je že prava nacionalna tradicija postalo spremljanje tekme pred televizijskim sprejemnikom, ob pojedini v dobri družbi. Toliko hrane kot med superbowlom Američani pojedo le še na zahvalni dan. Menda pospravijo kar 1,2 milijarde piščančjih perutničk, 14.500 ton čipsa z omako guacamole iz 158 milijonov avokadov, vse to pa zalijejo s 325 milijoni galonov piva. Povprečno menda posameznik zaužije 2400 kalorij, zanje pa zapravi okoli 78 dolarjev. Veliko več mnogi pustijo na stavnicah; na nelegalnih se obrne 3,8 milijarde dolarjev, na zakonitih veliko manj – 100 milijonov. Z glavobolom od stav in piva pa kar sedem milijonov ljudi tisti ponedeljek vzame dopust.

Od kod ta norija superbowla? Vendarle gre za športni vrhunec v ZDA, veliko tekmo (Big Game), ki v mnogih vidikih zasenči tudi na globalni ravni sicer zelo odmeven finale evropske nogometne lige prvakov. Toda drugi menijo, da je superbowl pač le dober razlog za »požrtijo« in druženje. O njem je sicer profesor Joseph L. Price že leta 1974 zapisal, da je hitro postal več kot le športni dogodek, z vsem obrobnim dogajanjem pa pravi mit. »Kot festivali antične družbe, ki niso razlikovale religijskega, političnega in športnega pomena teh dogodkov, je superbowl znova zabrisal zdaj sicer jasnejše ločnice med temi dimenzijami družbenega življenja.« In pravijo, da bo še rasel. Komisar lige NFL Roger Goodell meni, da bodo, tudi z novimi franšizami v Evropi, dobiček 25 milijard dolarjev do leta 2027 podvojili. Enako najbrž računajo oglaševalci. Tako kot za nogometaše, ki jih po finalu čakajo bogate denarne nagrade, zmagovalce pa diamantni prstani, lovorika Vincea Lombardija ter večna slava, je tudi zanje svojevrsten vrhunec in velika tekma. •