Veliki plejboj Hugh Hefner

Hugh Hefner je bil do dvaindvajsetega leta devičnik, potem pa se je poročil z dolgoletnim dekletom in prvo žensko, s katero je spal.

pet, 29.09.2017, 12:00

»Ameriška ikona in ustanovitelj Playboya Hugh M. Hefner je preminil. Imel je 91 let,« so naravnost, brez solzavosti in patetičnosti, tako neposredno, kot je bilo tudi življenje enega najslavnejših medijskih mogotcev vseh časov, pospremili v večnost na Playboyevem tviter profilu.

Zadnje besede, ki jih množici sledilcev v dokončno slovo izreka oče kultne revije, pa spletno občestvo nagovarjajo z njegove črno-bele nasmejane podobe: »Življenje je prekratko, da bi živel sanje koga drugega.«

Hefner zagotovo ni živel sanj koga drugega, še zlasti ne sanj svojih staršev, Glenna in Grace Hefner, članov metodistične cerkve, ki sta se v Chicago preselila iz Nebraske. Kot je povedal v intervjujih, je bil deležen represivne vzgoje. Kot otrok je pisal grozljivke in se predajal risanju, do dvaindvajsetega leta je bil devičnik, potem pa se je poročil z dolgoletnim dekletom in prvo žensko, s katero je spal, Millie Williams. Preden se je lotil urejanja lastne revije, ki je za vedno spremenila svet, je kot ameriški vojak izkusil grozote druge svetovne vojne, diplomiral na univerzi v Illinoisu, delal je kot pisec besedil (copywriter) za moško revijo Esquire in bil direktor spodbujanja prodaje pri reviji Children's Activities.


Prvo številko danes kultne revije Playboy je izdal kot novopečeni očka leta 1953, ko je imel komaj 27 let. Sestavil jo je kar na domači kuhinjski mizi, vanjo je iz lastnega žepa prispeval 600 dolarjev, od skupno osem tisoč, kolikor jih je vložil vanjo, pa si jih je tisoč izposodil celo pri mami. Za pet stotakov je odkupil pravice za objavo nekaj let stare fotografije gole Marilyn Monroe s koledarja in ta je bila najbrž med najbolj odločilnimi spodbudami prodaje že premierne številke. Prodali so jo kar v 51.000 izvodih. Čeprav je ob izidu stala borih 50 centov, se cena prvih izvodov Playboya s Hefnerjevim podpisom danes na ebayu povzpenja na vrtoglavih 100.000 dolarjev.

Na prvem mestu ob pravem času

Medtem ko so tudi druge revije v 50. letih prikazovale razgaljena dekleta, si je Hefner s svojo estetiko golote želel prodreti v mainstreamovski krog bralstva in distribucije. Prvo sporočilo, ki ga je zapisal kot založnik, je bilo: »Ne pričakujemo, da bomo rešili kateri koli svetovni problem ali dokazali velike moralne resnice.« A bil je na pravem mestu ob pravem času. Puritansko Ameriko je začel lupiti v časih, ko so zdravniki samskim ženskam odsvetovali kontracepcijo in je hollywoodska produkcija zapovedovala ločene spalnice za poročene pare. Kako učinkovito je to počel, pa se je kazalo tudi v številkah, saj se je revija širila z neverjetno potenco.

Že v prvem letu izhajanja je dosegla naklado kar 200.000 izvodov, po petih letih pa je dobiček Playboya znašal štiri milijone dolarjev na leto in logotip z zajčkom je postal prepoznan po vsem svetu. Do leta 1960 je naklada revije narasla na milijon izvodov, v 70. letih pa že skoraj na sedem milijonov. Sociolog z univerze Columbia Todd Gitlin je njegov uspeh pojasnil z besedami, da je bil »del ansambla skupaj s filmi Jamesa Bonda, Johna F. Kennedyja, swinga, bil je mlad in poln energije in ni ga vezala družbena odgovornost«.


Po Marilyn Monroe je v zgodovino Playboya zapisal in svojim bralcem približal čare mnogih najslavnejših in najbolj zaželenih Zemljank: Brigitte Bardot, Ursule Andress, Sophie Loren, Elizabeth Taylor, Zsa Zse Gabor, Bettie Page, Raquel Welch, Kim Novak, Vanesse Redgrave, Bo Derek, Kim Basinger, Madonne, Cindy Crawford, Farrah Fawcett, Jane Fonda, Sharon Stone, Melanie Griffith, Nastassje Kinski in mnogih drugih. Med tistimi, ki so največkrat krasile naslovnico Playboya, pa je bila tudi najbolj seksi reševalka iz vode Pamela Anderson.

Privlačnost so reviji poleg izrazito seksapilne vsebine večali tudi intervjuji, še eden največjih Playboyevih adutov. V prvem so se posvetili slavnemu ameriškemu jazzistu Milesu Davisu, za njim pa so se mojstrom peresa na izčrpen pogovor med drugim odzvale tudi druge svetovno pomembne osebnosti z najrazličnejših področij: Fidel Castro, Frank Sinatra, Marlon Brando, Vladimir Nabokov, Truman Capote, Jean-Paul Sartre, Allen Ginsberg, Henry Miller, Gabriel García Márquez, Salman Rushdie, Arthur C. Clarke, Stephen King, Salvador Dali, Bertrand Russell, Martin Luther King ml., Stephen Hawking, Yoko Ono, Frank Zappa, Frank Gehry, Steve Jobs, Bill Gates, Sean Connery, Robert De Niro ... Tedaj še predsedniški kandidat Jimmy Carter je v Playboyu med drugim priznal, da je v srcu večkrat prešuštvoval, John Lennon pa je za revijo spregovoril, tik preden so ga leta 1980 umorili.



Zaradi napredne miselnosti in odnosa do spolnosti je Playboy postal kontroverzna revija – pogosto je bil tarča konservativcev in feministk, ki so zatrjevale, da je žensko zreduciral na spolni objekt –, a hkrati nadvse priljubljena publikacija, ki se je ponašala s sodelavci tudi iz pisateljskih vrst (John Steinbeck, Gore Vidal, John Updike, Irwin Shaw, Ian Fleming, Woody Allen, John Irving). Hefnerjev revijalni imperij z logotipom zajca z metuljčkom pa se je uspešno razširil še na druga področja: filmsko in medijsko industrijo, oblačila, dišave, nakit, modne dodatke in najraznovrstnejše druge reči. Pri Playboy Enterprises se danes lahko pohvalijo s prodajo izdelkov svoje znamke, ki presega milijardo dolarjev na leto.

Playboyevo filozofijo, mešanico svobodnih in razpuščenih prepričanj, je kar sam Hefner od leta 1962 pojasnjeval v petindvajsetih nadaljevanjih. Ta so zagovarjala svobodo govora v vseh oblikah, za kar je Hefner, ki so ga mnogi šteli za pohotnega pornografa, prejel tudi nagrade. Podpiral je napredne družbene spremembe in izgubil nekatere podpornike, ko je na svoje zabave, o katerih so poročali tudi po televiziji, vabil temnopolte goste. Leta 1963 so ga aretirali zaradi obscenega nadlegovanja ameriške igralke in zajčice Jayne Mansfield, vendar ni bil obsojen.

V kraljestvu zajčic

Z življenjskim slogom revije se je začel stapljati že konec 50. let, ko je zapustil ženo in otroka Christie in Davida ter se preselil v Playboyevo rezidenco z živalskim vrtom v Los Angelesu, kjer se je sprehajal v svilenih pižamah in odprto govoril o svoji promiskuiteti. Številne zajčice so bivale v njegovi rezidenci, medtem ko so jih fotografirali za revijo. »Playboy in Hugh Hefner sta postala neločljiva. Oba sta se oglaševala kot simbola seksualne revolucije, kot pobeg iz ameriškega dlakocepstva in širše družbene nestrpnosti. Oba so čez leta zasmehovali kot vulgarna, adolescentna, izkoriščevalska in anahronistična. Toda Hefner je doživel občudovanja vreden uspeh vse od trenutka, ko se je pojavil v zgodnjih petdesetih letih. Prikazal se je ob pravem času,« so ob njegovi smrti zapisali v New York Timesu.

Toda z razcvetom spleta in lahko dostopnih erotičnih užitkih so se številke obrnile, tradicija opustila. Pred dvema letoma je najavil, da Playboy ne bo več objavljal fotografij popolnoma razgaljenih deklet, saj da so takšne fotografije v današnjih internetnih časih povsem passé. Še istega leta je naklada revije, ki danes izhaja v dvajsetih državah (lani je Adria Media praznovala 15-letnico izdajanja slovenske izdaje), padla na okoli 800.000 izvodov, a je bila po tem kazalniku še vedno na vrhu najbolj branih revij za moške, takoj za revijo Maxim. V začetku leta pa so najavili, da se vračajo k svoji identiteti – golim lepoticam.

Hefner je že leta 1985 doživel srčni napad, a si je opomogel. Hvalil se je, da se je spolnim užitkom predajal s tisoč ženskami, po ločitvi pa se je poročil še dvakrat: leta 1989 z 38 let mlajšo zajčico leta Kimberly Conrad, ki mu je v začetku 90. let rodila sinova Marstona Glenna in Cooperja Bradforda, od nje pa se je ločil pred sedmimi leti. Na silvestrovo 2012, pri petinosemdesetih letih, pa je v tretji zakon stopil s 26-letno Crystal Harris. Ko so ga v intervjuju v New York Timesu leta 1992 vprašali, na kaj je najbolj ponosen, je dejal, na to, da je spremenil odnos do seksa. »Da prijazni ljudje lahko zdaj živijo skupaj. Da sem dekontaminiral dojemanje seksa pred vstopom v zakon. To mi vliva veliko zadovoljstvo.«

Življenje in delo Huga Hefnerja se je sklenilo po njegovih načrtih – z Marilyn Monore. Zadnji dom si je izbral v losangeleškem spominskem parku Westwood poleg prve blondinke, ki je tudi zaradi poziranja v njegovi reviji spremenila svet.

Prijavi sovražni govor