Vzpon modne hiše Alexander McQueen

»Lee (McQueen) je včasih rekel, da ni pomembno, kaj čutiš, dokler sploh čutiš. Mislim, da je to ključno spoznanje,« je dejala Sarah Burton, modna oblikovalka, ki je pred dnevi prejela priznanje ženska leta ameriške revije Glamour. Leta 2010 je po tragični smrti Alexandra McQueena, britanske modne ikone, nasledila njegovo modno hišo in odtlej se njena pot strmo vzpenja, čeprav si sama nikoli ni želela biti prva v sedlu.

Prvič sta se srečala, ko je imela 18 let in je prišla v njegov studio vprašat, ali bi jo vzel za pripravnico. Eno od vprašanj, ki ji jih je postavil med pogovorom, je bilo, ali verjame v neznane leteče predmete – rekla je ja, in to je bil trenutek, ko sta se prvič »začutila«. Seveda ni bilo dovolj, da sta se Sarah in Alexander strinjala o obstoju NPL, potrebnih je bilo še nekaj kljukic, da je pridna študentka tekstilnega tiska z londonske šole Central Saint Martins postala desna roka legendarnega britanskega modnega kreatorja.

Ko je prišla v delavnico, je začela z običajnim treningom, ki so ga deležni začetniki: od kuhanja kave do tega, kako se prišije zadrgo na ozko krojeno večerno obleko. Ko je diplomirala, je od pripravnice napredovala do oblikovalke s polnim delovnim časom – vse do prelomnega leta 1997, ko je postala McQueenova prva pomočnica, in leta 2000, ko jo je Lee imenoval za šefinjo ženske mode. Deset let kasneje, po njegovi tragični smrti, jo je vodstvo družbe, ki upravlja z blagovno znamko, imenovalo za McQueenovo zakonito naslednico, to je vodilno kreatorko znamke. Za tiho in sramežljivo oblikovalko, ki po videzu in vedenju spominja na preplašeno srno, je bila to velika reč, čeprav se je vsem okrog nje odločitev zdela jasna in naravna. »Bila je njegovo skrito orožje,« je ob njenem imenovanju dejala znamenita modna urednica revije Vogue Anna Wintour.

Potem je prišlo leto 2011 in Kate Middleton, bodoča žena bodočega angleškega kralja, je potrebovala poročno obleko. Sarah Burton je doletela čast, da skroji eno najpomembnejših oblek v angleški zgodovini. Sarah sta v Westminstrski katedrali, medtem ko je slovesnemu oblačilu namenila še zadnji poteg, spremljali dve milijardi ljudi. Le peščica modnih poznavalcev je za njeno ime vedela pred letom 2011, odtlej je število njenih (tudi samo platonskih) oboževalcev močno naraslo.

Poročna obleka Kate Middleton je bila sicer daleč pod krojaškimi standardi Sarah Burton in njeno siceršnjo vizualno magijo, na množice pa je vseeno naredila vtis, kot bi jo bržčas katera koli druga dolga poročna obleka iz bele čipke s kraljevsko vlečko.

Vendar to ni pomembno; kraljevska poroka ji je prinesla slavo in priznanje red britanskega imperija, ki ji ga je izročil princ Charles, revija Time pa je preštela, kolikokrat je bilo njeno ime omenjeno v dotičnem letu, in jo uvrstila na svoj seznam stotih najbolj vplivnih ljudi na svetu. Vendar vse to šopirjenje po časopisih ne bi pomenilo nič, če ne bi prineslo česa otipljivega, denimo rasti zaslužka blagovne znamke – v letu 2013 je prodaja blagovne znamke Alexander McQueen poskočila za 20 odstotkov, s tem pa je Sarah na suho pomagala tudi celotni britanski modni industriji.

»Omamno, inovativno, sijajno in novo,« za modo Sarah Burton pravi urednica Wintourjeva. »Nikomur pred njo še ni uspelo za podjetje narediti česa takega,« je vroče prodajne številke komentiral François-Henri Pinault, predsednik družbe Kering, ki upravlja z znamko. Sarah je imenoval vulkan kreativnosti, ocean čustev. Vsem se zdi neverjetno, kako ji uspe zvesto nadaljevati estetiko svojega mentorja in obenem graditi lastno vizijo. Ohranila je njegovo surovost, ki jo lahko prepoznamo v črnih usnjenih pasovih, zraven pa vnesla toliko cvetlične subtilnosti in mehkobe, da ji iz roke jedo skoraj vse ženske, ki morajo dati kaj nase, od Michelle Obama do Kate Moss. »Sarah premika meje – gradi mostove med modo in umetnostjo. Vsakič je neverjetna,« o njeni modi pravi Mossova.

Od majhnega si je želela postati modna oblikovalka in vedno je verjela, da je moda več kot zgolj obleka, ki te ščiti pred mrazom ter telesu zagotavlja sproščenost in udobje. Od nekdaj verjame v psihološki profil mode oziroma v reklo, da obleka naredi človeka. »Gledaš ženske, ki dajo nase obleko iz naše kolekcije, in takoj se postavijo čisto drugače kot prej,« pravi. Kot šefinja nikoli ne rjove po salonu nad zaposlenimi, zato pa želi, da so v kritičnih trenutkih pred oddajo kolekcije vsi zbrani. »Če pridem v službo v nedeljo, to pričakujem tudi od sodelavcev,« poudarja. Rezultati so otipljivi: rast prodaje, 14 kolekcij na leto in McQueenovi butiki v več kot petdesetih državah sveta.

Ne želi si, da bi modna hiša Alexandra McQueena kdaj postala hiša Sarah Burton. Slava je ne zanima; ne razume kolegov oblikovalcev, ki si želijo biti na naslovnicah, se sončiti v soju žarometov, kot recimo Karl Lagerfeld. Sarah Burton je tiha voda. Stežka se je odločila, da prevzame žezlo; šele po tem, ko so zaposleni v studiu in šivilje v delavnici zagrozili, da bodo odšli, če ne bo obula Leejevih čevljev, je klonila. Ob koncu modne revije se pokaže za delček sekunde, potem pa se spet hitro vrne za zaveso. »Tako ponižna je. Toplota, ki jo oddaja, je pomemben del njenega uspeha,« pravi Wintourjeva o njej. Je mati dvojčic, ki bosta kmalu praznovali drugi rojstni dan. Materinstvo jo je zelo prizemljilo: »Otroci ti dajo ravnovesje. Potem si rečem, saj je samo moda.«

Petnajst let je delala v McQueenovem zavetju, zadnja štiri leta sama vodi znamko. Pomembno se ji zdi, da se vsak najprej preizkusi v delu v skupini in gre šele čez čas, ko osvoji vse kreativne in komercialne veščine, na svoje. Sarah Burton pravi, da je njen ljubljeni šef še vedno močno navzoč v njeni zavesti. »Pogosto na naši okenski polici sedi črni ptič in včasih pomislim, da je to on, kar me tolaži. Kaj bi rekel, če bi bil res on, bi bil ponosen?« •