Tiskane izdaje
Jesenska edicija Ljubljanskega modnega tedna (LJFW), ki je modno brv razsvetlila v hotelu Slon in dogajanje prenašala tudi mimoidočim nadstropje niže na Slovenski cesti, je najprej razgalila modna razmišljanja kolektiva Zoofa, potem pa so pozornost občinstva ukradle sodobne mestne hipijevke Tine Gorkič, ki se je kot ena od 24 finalistk za mednarodno modno nagrado mittelmoda pravkar vrnila iz Milana s predstavitvene modne revije svojih strukturiranih pletenin.
Aisha Tine Gorkič
Navdušenje domačega občinstva je požela s prvo kreacijo v svetlorumenih in svetlosivih odtenkih, kolekcijo Aisha pa je dopolnila še cela paleta drugih barv, od toplih zemeljskih tonov do več odtenkov modrine s skupnim imenovalcem v prepletanju debelih in tankih niti, resic pa tudi mreže, medtem ko so ogrlice in torbice še najbolj spominjale na makrameje, značilno stensko okrasje mnogih slovenskih domov iz zlatih časov socializma. Tudi s kratkimi nogavičkami in dokolenkami, ki so se jasno kazale v odprtih nizkih sandalih, se je utrnil déjà-vu iz otroških 70. let. A v vsem tem bi morali prebrati njeno reinterpretacijo Afrike, ki jo od nekdaj navdušuje. V ustvarjalnem preigravanju se je osredotočila na afriške ženske, njihovo identiteto in dokazovanje v odnosu do moških, zato se je tudi posvetila kreiranju ženske, in ne moške garderobe, bolj kot v oblikovanje posameznih kosov pa je zagrizla v oblikovanje tekstilij, njenega domačega področja na podiplomskem študiju na oddelku za tekstilstvo ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete, torej materialov in novih načinov prepletanja iz volnene preje, džersija, poliestrskih tkanin in mrežastih materialov. Zato kolekcija nima ne poletnega ne zimskega predznaka, temveč je za urbani potep pripravljena v različnih letnih časih.
Van Gogh in Miro Mišljen
S krpankami in celo paleto barvnih odtenkov, ki so na dolgoraslih meščankah in podeželankah 19. stoletja plapolale tudi ob napevih Bella ciao ter bile okronane s kartoni jajčnih lupin kot nekakšna različica klobuka Mary Poppins, se je mestoma zazdelo, kot da je Miro Mišljen vstopil na siciljansko podeželje (čeprav je sporočilo znane pesmi povsem drugačno). Podeželje je že bilo, a severnjaško, zaznamovano z Ljubeznimi Vincenta Van Gogha. Umetnikove bolečine, ki jih je doživljal ob vsakokratnem zavračanju žensk, tako tistih s pariških avenij kot podeželank, je Mišljen vrezal in zašil pretežno iz volnenih tkanin ter letos tako priljubljenega žameta s kančkom svile. Sporočilo kolekcije se je glasilo: glamur je podeželje in podeželje je glamur, saj po oblikovalčevem prepričanju glamurja brez podeželja ni mogoče razviti. V mnogo bolj glamurozno različico je reinterpretiral tudi Van Goghovo morebiti največjo bolečino, zagotovo pa hibo; obveza za izgubljeno uho je postala svetleči se naglavni modni dodatek. Značilni umetnikovi likovni proporci pa so se zrcalili v predelanih in predimenzioniranih krojih z vrhuncem v najrazkošnejši poslovilni obleki.
Eberjev Mix & Match
Če kaže soditi po glasnosti in dolžini končnega aplavza, je bila modna kraljica drugega dela nedeljskega večera Mateja Štimac s kolekcijo plaščev z etiketo družinskega krznarstva Eber. Medtem ko je lanska kolekcija temeljila na barvah, se je letošnja potopila v koncept patchworka tako dobesedno kot drugače – z mešanjem klasičnih, elegantnih kosov kot tudi drznih trendovskih pod imenom Mix & Match, kar na kratko povzema tudi različne sloge Eberjevih žensk. Otvoritveni mimohod nebeško modrega plašča iz polarne lisice, ki je zaradi prekinitev puhastega života z usnjenimi trakovi dajal vtis modne puhovke, je požel navdušenje. Z vsemi sledečimi v pastelnih odtenkih in značilnih krojih 60. let s tričetrtinskimi rokavi ter šal in ruskimi ovratniki pa se je sestavil v garderobo kultne modne ikone Jackie Kennedy. Med parki iz nerca in sobolja, ki sta spominjali na večna kosa iz časov art decoja, se je vrnilo še nekaj udarnejših primerkov: temno zelen ovčji plašč z ovratnikom iz živozelene lisice, ki se je spremenila v vrat objemajočo zeleno rego, ter nekaj barvitejših kosov, pravi patchwork različnih vrst in barv krzna.
Studio 77 Maje Ferme
Za žameten prehod v zaključni večer je poskrbela Maja Ferme s kolekcijo Studio 77. Z jasnim sklicevanjem na sloviti newyorški nočni klub iz sedemdesetih je ob zvokih disko glasbe na stezo poslala samozavestne ženske, ki ne skrivajo, da pri svojem delu kot pogajalsko orožje uporabljajo tudi ženski šarm. Pod žametnimi suknjiči telesu prilegajočih se hlačnih kostimov zato nosijo le nedrček, žametne obleke z blago valovitim krilom pa se zaključujejo nad koleni. Ko postane prevroče za suknjič, se dame preoblečejo v rdeč svileni top brez rokavov, manj drzne pa v majico, ki nadlahti zakriva s polprosojno plapolajočo tkanino. Še nekoliko daljša različica, oblikovana kot ogrinjalo, krajše spredaj in podaljšano na hrbtu, je pripeta na obleke, ki intuitivno sledijo postavi v obliki peščene ure. Šarmantne kot oblačila so tudi barve: rubinasto rdeča, kraljevsko modra, bršljanasto zelena in fuksija. Lesket disko krogle pa odseva v modnih dodatkih: škornjih, ki segajo nad kolena, baretki in jopici. V diskretnih temnih bleščicah je tudi majica pod suknjičem edinega moškega videza kolekcije.
Slog Nejca Šubica
Moški iz kolekcije Nejca Šubica, magistrskega študenta oddelka za tekstilstvo na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, pa še niso odrasli. Da tega tudi nočejo, sporočajo s premišljeno brezbrižnim slogom in pastelnimi – dojenčkastimi – barvami oblačil. Kombinezon iz džinsa nosijo pripet le z eno naramnico, pod njim pa razkrivajo roza-belo črtasto majico z bizarnim držalom za cigareto. Če bi lahko, bi najraje ves dan preživeli v boksaricah, kopalnem plašču in nogavicah. Če že morajo ven, si oblečejo športne kratke hlače ali trenirko z eno dvignjeno hlačnico, za družinske obiske pa klasično krojen pleteni pulover z motivom siničk in hlače pastelnih tonov, ki sorodstvo prepričajo, da so pridni fantje. Ali Šubic zgolj povzema ulični slog oblačenja današnjih mladeničev ali nemara tudi stanje njihovega duha?
Brokoli Sanije Reje Aske
Sanija Reja Aske v kolekciji za prihodnjo pomlad ne ločuje pretirano kosov za moške in ženske. Oboji imajo okoli pasu pripete torbice z veliko pentljo in nosijo oblačila istih vzorcev, ki preusmerjajo pozornost od krojenja. Črno-modre rože se razraščajo po mini kratkih ženskih hlačah in oprijetih krilih do kolen, prepasanih s krznenimi grelniki. Črno-beli rešetkasti vzorci, ki so videti, kakor da bi bili naneseni s pleskarskim čopičem, zaznamujejo hlače »na korenček« in moške poletne obleke s kratkimi hlačami in srajcami s kratkimi rokavi. Živo zeleni veliki brokoliji letijo po roza beli galaksiji moških poletnih hlačnih kostimov ter športne dolge ženske obleke z dvignjenim pasom in volančkastimi rokavi.
Modni kolektiv Young@Squat
S pentljami in volančki se je oblikovalka, članica prve generacije modnega kolektiva Young@Squat, ki sta ga leta 2013 ustanovila Zoran Garevski in Nataša Peršuh, igrala že v kolekciji za letošnjo jesen. Skupno »počitniško« kolekcijo na ljubljanskem tednu mode pa je pokazala druga generacija modnega kolektiva obetavnih študentov modnega oblikovanja, ki ga sestavljajo: Barbara Krmelj, Maja Leskovšek, Sara Valenci in Timotej Bistan. Z njo nadaljujejo pot, začrtano s kolekcijo za jesen/zimo 16/17, v kateri ju je navdihoval mlad par Vincent in Christina. Oba se rada igrata s krojaškimi detajli, volumnom in teksturo. Ona nosi asimetrično krojen siv površnik v paru z rdečimi rokavicami, on sive hlače ravnega kroja, prek njih srajco in čeznjo pulover, ki razkriva ramena. Ona črtaste hlače, ki se na eni strani prelivajo v krilo, on temno siv površnik z na pol razgaljenim žepom, ki je lahko tudi srajčna tunika.
Young@Squat je v hotel Slon pripeljal počitnice, Nataša Hrupič s kolekcijo Forma Deforma pa z barvno paleto in materiali čisto pravo jesen. Pletene obleke ravnega kroja so se stapljale z dolgimi, umetelno prepletenimi jopami in mehko padajočimi plašči. Široka, do gležnjev segajoča hlačna krila z visokim pasom je Hrupičeva kombinirala s tankimi oprijetimi puloverji z motivom geometrijsko razdelanih mišičnjakov. Da bo jesen tudi vroča, pa je poskrbela Petja Zorec s kolekcijo, ki so jo na reviji nosili moški, a jo bodo glede na izkušnje iz prejšnjih kolekcij kupovale tudi ženske. Nekdanjo članico Young@Squat so navdihnile kače z obliko teles, vzorci in simbolizmom, vanjo pa je vpletla še slog pripadnikov zoot suit gibanja iz štiridesetih let.
V zgornjem delu široke in nabrane hlače, ki se po nogah navzdol močno zožijo, je nosil tudi raper M. C. Hammer, s čigar glasbo je Zorčeva najbolj razvnela modno publiko. Vrečaste bež hlače, balonasto nabrane v gležnjih, je zakamuflirala s kapri hlačami v enaki barvi in materialu in jih kombinirala z belo kratko majico z našitki kač. V drugi kreaciji pa je enake hlače združila z dolgim suknjičem, ki se zapenja z roza zadrgo. Z manj vpadljivo sivo zadrgo je razpela spodnji stranski del fine trenirke. Skoraj povsem ga je zakrila z dolgim zgornjim delom, okoli rokavov katerega se prav tako ovijajo zadrge in razgaljajo ali zakrivajo kožo. Kače je ponazarjala tudi z repliko vzorca njihove kože, igro prosojnosti in neprepustnosti na majicah in hlačah ter luknjami in razpetimi zadrgami na puloverjih, skozi katere se vidi druga – prava? – koža. •
