Kdo se bo na koncu zimske sezone še vpisal v zgodovino?

Borijo se s časom, lovijo daljave, nabirajo točke, zbirajo naslove, v domače vitrine spravljajo pokale in kolajne.

Objavljeno
26. februar 2016 11.32
Mojca Finc
Mojca Finc
Pogosto poudarijo, da se s statistiko ne ukvarjajo, ne želijo si nalagati pritiskov, saj se morajo osredotočati na tekme, na to, kako se bodo približali popolnemu nastopu. V tekmovalni zimi 2015/16 so junaki belih strmin, tekaških smučin in skakalnih naprav s svojimi dosežki premikali meje športne zgodovine, nekateri pa se jim močno približali. Sezona se je prevesila v zadnjo tretjino. Preden se bo začel finiš, smo pobrskali po statistiki in rekordih v svetovnem pokalu, ki se jim bližajo tekmovalci v zimskih športih.

»Osvojila sem svoj dvajseti globus. Največ, kar jih je kdorkoli kdaj v moški ali ženski konkurenci. Težko sploh razumem, kako velik dosežek je to. Ponavadi statistike ne omenjam, saj zveni hvalisavo, ampak tokratni podatek je poseben. Počaščena sem, navdušena in ponosna, ker sem podrla še en rekord,« je na družabnih omrežjih ob zadnjem mejniku – mesec dni pred koncem tekmovalne sezone si je zagotovila mali globus v smuku – zapisala ameriška smučarska kraljica Lindsey Vonn. Prehitela je dotlej najboljšega, kultnega Šveda Ingemarja Stenmarka, ki jih je v karieri med letoma 1975 in 1984 osvojil 19. Z osmimi malimi smukaškimi globusi je Vonnova premagala tudi legendarno Annemarie Moser-Pröll, dotlej najtrofejnejšo v kraljevski disciplini po številu osvojenih seštevkov. Avstrijko je prehitela tudi po številu smukaških zmag v karieri.

Vladarica v hitrih disciplinah je v tej sezoni dobila osem od trinajstih tekem v superveleslalomu in smuku. S 76 zmagami se počasi bliža Stenmarkovim 86 – njegov karierni izkupiček je bil trideset let nedotakljiv. Njen naslednji cilj je superveleslalomski seštevek. »Upam, da jih bom še osvajala,« se 31-letna Američanka že nadeja novih pečatov, ki jih pušča v smučarskem svetu.

V moški karavani je zimo prav gotovo zaznamovala eksplozija norveških uspehov. Kdo ve, kakšne višave bi dosegla statistika, če se sredi sezone ne bi poškodoval Aksel Lund Svindal. Norveški šampion je bil razred zase v hitrih disciplinah vse do hudega padca na januarskem nastopu na Petelinjem grebenu v Kitzbühlu, ki se ponaša s statusom najprestižnejšega smuka na svetu. Vratolomen padec na zloglasnem Streifu ga je prikoval na dolgo bolniško, zaradi poškodbe je moral sezono predčasno končati. Skupaj s Svindalom so norveški smučarji v tej sezoni zbrali 17 zmag v svetovnem pokalu. Če bi v zbirko prišteli še slavje Nine Løseth pri dekletih, bi se ustavili pri osemnajstih. Rekorderji med reprezentancami so Švicarji – v sezoni 1986/87 so dosegli 41 zmag (18 so jih zagotovili moški, 23 ženske). Svetovni mejnik v moški konkurenci pa imajo v lasti avstrijski smučarji, vrh večne lestvice držijo s 26 zmagami v sezoni. Vikingi bi jih teoretično v dvanajstih tekmah, kolikor jih je ostalo do konca sezone, lahko prehiteli. Pri kateri številki se bo ustavila zbirka zmag Henrika Kristoffersena, Kjetila Jansruda in Aleksandra Aamodta Kildeja?

V elitni družbi, ki v tej zimi lovi rekorde, je tudi slovenski smučarski skakalec Peter Prevc. »Treba je priznati, da zgolj en tekmovalec skače visoko nad vsemi. Tega v zadnjih letih nismo bili vajeni, čeprav je v preteklosti že bilo nekaj dominantnih,« je o Prevčevi prevladi povedal njegov največji tekmec, Nemec Severin Freund, ki je ob koncu pretekle sezone imel enako število točk v svetovnem pokalu kot Prevc, a mu odnesel veliki kristalni globus, saj je imel skozi zimo več zmag kot slovenski as. Prevc je v tej sezoni odskočil od konkurence in si pred tekmeci nabral ogromno točkovno zalogo prednosti v skupnem seštevku. Z velikim kristalnim globusom, ki se mu nasmiha, bi tekmovalec iz Dolenje vasi v Selški dolini, ki je letos osvojil še novoletno turnejo in naslov svetovnega prvaka v poletih, ob koncu sezone postal drugi slovenski smučarski skakalec, ki je osvojil to prestižno lovoriko. Če bo slavil tudi v seštevku poletov, bo to zanj veličastni »hat-trick«, saj je bil najboljši letalec že v prejšnjih dveh sezonah; s tem dosežkom bi se izenačil z Gregorjem Schlierenzauerjem. Avstrijec drži vrh tudi po številu zmag na sezono (13), Prevcu manjkajo tri, da bi ga prehitel. Pred sabo ima letos za ta mejnik še osem priložnosti.

Kakor je Prevc razred zase v moški konkurenci, tako je med dekleti brez prave konkurence Japonka Sara Takanaši. V tej zimi je nanizala dvanajst zmag na petnajstih tekmah, kar deset jih je bilo zaporednih. Če bo nepremagljiva na vseh štirih tekmah do konca zime, bo postavila nov rekord v številu zmag v sezoni. Ta čas ga drži s petnajstimi vzponi na najvišjo stopničko, nabrala si jih je pred dvema letoma. Veliki kristalni globus si je že zagotovila, tretjega v karieri. »Veliko sem se naučila v zadnjih letih. Trdo sem trenirala čez poletje in tako mi je uspelo uresničiti svoj cilj – osvojiti skupni seštevek,« je razlog za uspeh 19-letnica pripisala kakovostnemu delu v pripravljalnem obdobju in naučenim poglavjem preteklih let v svetovnem pokalu.

Nordijski kombinatorec Eric Frenzel že ima toliko velikih kristalnih globusov v domači vitrini, kot jih bo ob koncu sezone imela v svoji shranjenih Takanašijeva. Nemec je v tej zimi doslej vknjižil sedem zmag na 16 tekmah. Če bo zdržal ritem do konca, se mu obeta četrti zaporedni veliki kristalni globus. Z njim bi se izenačil s kombinatorcem z največ tovrstnimi lovorikami, Fincem Hannom Manninenom, ki je štiri zaporedne nanizal v sezonah od 2003/04 do 2006/07.

Na lov za novim svetovnim mejnikom posamičnih zmag v sezoni se je podala norveška smučarska tekačica Therese Johaug. Doslej jih je zbrala štirinajst, od rekorderke Marit Bjørgen jo ločijo le tri. Starejša rojakinja jih je 17 osvojila v zimi 2011/12. Svoj osebni rekord je Johaugova že izboljšala. Bo premaknila tudi novo svetovno znamko?

V dobrem mesecu bo znano, kdo od naštetih se bo na koncu sezone zapisal v zgodovino.