Audi Q2 – majhen, a hkrati velik

Najmanjši, a najbolje oblikovani Audijev Q

Objavljeno
02. december 2016 18.56
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin

Dobrodošli znova v Audijevi terenski zgodbi, ki se je pred leti začela z velikanskim in v mestu nerodnim Q7. Zdaj je tu že četrti po vrsti in hkrati najmanjši, a še vedno navidezno precej terenski Q2

Morda se zdi krivično do starejših bratov, a Q2 je med njimi najbolj markanten. Njegove poteze so na prehodih ravnih površin ostre kot britev. Podoba je samozavestna, kleno germanska in mogočna. To je brez dvoma eden najbolj samozavestnih audijev, z nič anemično osemkotno motorno masko, seveda ne manjkajo niti »terenske« plastične obrobe. So pa podobnosti z večjimi hišnimi sorodniki prepoznavne. Q2 ima enako medosno razdaljo kot 20 centimetrov daljši, sedem centimetrov višji in slabih pet centimetrov širši Q3. Sta pa pri malčku, ki meri v dolžino 4,19 metra, precej krajša prednji in zadnji previs, kjer so kolesa postavljena na karoserijske robove.

Vse to se pokaže v notranjosti, saj je potniški del vse prej kot skromen. Je pa jasno: Q2 ni avtomobil za prevažanje pralnega stroja ali štirih odraslih. Tu gre predvsem za filozofijo mestne dame in dostavo naraščaja na šolske in obšolske dejavnosti. Spredaj sediš razkošno in nič slabše kot v audijih večjega kalibra. Bolj skromno je zadaj, čeprav ne zelo drugače kot v običajnih avtomobilih golfovega razreda – predvsem takoj opaziš, da je vratna odprtina ozka in da je tesno pri kolenih. Povsem korekten je 405-litrski oziroma pri štirikolesno gnani izvedbi 355-litrski prtljažnik. Seveda pa je bolj pomembno, kako se sedi za volanom, in tam so ob ustrezni izbiri dodatkov občutki že kar premijski. O kakovosti izdelave in na otip prijetnih materialih ni dvoma. To še toliko bolj velja, če doplačaš za elektronske »novotarije«, kot so iz večjih modelov znani digitalni merilniki in možnost prikaza podatkov na manjšem dviž­nem zaslonu, ki se sicer težko primerja s sistemi z dražjo projekcijo na vetrobransko steklo.

Ni pa vse tako terensko, kot se morda zdi. Štirikolesni pogon je serijski le v povezavi z 2,0-litrskim dizelskim ali bencinskim štirivaljnikom s 140 kW (190 KM) in sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom S-tronic. Motorna ponudba obsega tri dizelske in tri bencinske motorje – vsi še niso dobavljivi. Osnovna sta litrski bencinski trivaljnik TFSI in 1,4-litrski dizel s 85 kW (116 KM); prvi poteg­ne do 100 km

h v 10,5 sekunde in doseže največjo hitrost 190 km/h. Srednja možnost sta 1,4-litrski TFSI in dvolitrski TDI s 110 kW (150 KM). Pogonsko matematiko lahko nadgradi drive select s petimi voznimi programi (auto, comfort, dynamic, efficiency in individual), pri čemer gre za prilagajanje delovanja volanskega sistema, blažilnikov in samodejnega menjalnika. Dodati velja, da je Q2 avtomobil s precej čvrstim podvozjem, ki se kljub zajetni oddaljenosti od tal vse prej kot »terensko« nagiba in ziblje. Hkrati je varnostno inteligenten. V gneči lahko s podporo radarskega tempomata samodejno vozi in se ustavlja do 65 km/h, bere prometne znake, samodejno parkira, samostojno sledi izbranemu voznemu pasu in predvideva vozne razmere glede na podatke navigacijskega sistema. Je pa jasno, tega ne dobiš v osnovnih izvedbah!

Za Q2 je treba v različici z litrskim bencinskim trivaljnikom odšteti najmanj 24.600 evrov. Najcenejši dizel je dražji za 1300 evrov. Za najbolj gosposki dizel, ki se s štirikolesnim pogonom najbolj približa terensko obarvani filozofiji, je treba imeti vsaj 34.800 evrov. Tako enih kot drugih naj bi prihodnje leto pri nas prodali približno 300.