Črne skrinjice v avtomobilih prinašajo prednosti in pomisleke

Ugodno za raziskovanje nesreč in morebitno cenejše zavarovanj, a tudi nevarnost pretiranega poseganja v zasebnost.

Objavljeno
26. junij 2015 14.39
Boštjan Okorn, Na kolesih
Boštjan Okorn, Na kolesih

Po eni strani gre za sporno poseganje v zasebnost, po drugi naj bi uporabniki črnih skrinjic z manj ofenzivno vožnjo in doslednim upoštevanjem omejitve hitrosti pripomogli k varnosti na cesti, sebi pa znižali račun za zavarovanje.

Resnici na ljubo so že zdaj v avtomobile vgrajena številna tipala, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti vozniške navade, pa tudi delovanje oziroma uporabo nekaterih pripomočkov – z varnostnim pasom in smernim kazalcem vred. Da bi bili podatki res uporabni, pa bi jih morali posneti in nato analizirati.

V ZDA že od lanskega septembra velja, da morajo imeti avtomobili vgrajeno črno skrinjico, ki nenehno shranjuje podatke za zadnjih 20 sekund vožnje. Ob morebitni prometni nesreči je mogoče s tak­šnim posnetkom dobiti veliko uporabnih informacij, ki pripomorejo k raziskavi vzrokov. Takšni podatki so koristni pri načrtovanju ukrepov za povečanje varnosti na cestah in pri razvoju varnejših avtomobilov. A zanje so najbolj zainteresirane zavarovalnice, ki z njimi laže določijo krivca za nesrečo in poskrbijo, da zavarovalnine ne izplačajo napačnemu vozniku oziroma je izplačajo manj, če ugotovijo, da z avtomobilom in vožnjo ni bilo vse v najlepšem redu.

Tudi v Evropski uniji so razmišljanja o vgradnji črnih skrinjic vse glasnejša. Leta 2009 se je končal projekt Veronica, v katerem so raziskali, na katerih področjih bi bila vgradnja najbolj smiselna. Kakor je zapisano v raziskavi, ki jo je evropska komisija objavila marca letos, so v ločenih projektih ob koncu prejšnjega stoletja uporabo črne skrinjice preverili tudi pri večjih flotah (službenih) avtomobilov, iz vseh projektov pa je mogoče poteg­niti kar nekaj skupnih ugotovitev. Tako so menda črne skrinjice v avtomobilih za petino zmanjšale število nesreč in škode, saj se vozniki zavedajo, da jih nekdo preverja in da njihove poteze in ravnanja ne bodo ostali skriti. Vozijo bolj zbrano, porabijo manj goriva, posredno se zmanjša strošek vzdrževanja avtomobila. Zbrane podatke je mogoče uporabiti za izobraževanje in izpopolnjevanje vožnje na poligonih, kot že omenjeno pa tudi za izdelavo varnejših avtomobilov, pri čemer trenutno prednjači Volvo, ki želi na podlagi zbranih podatkov o nezgodah do leta 2020 izdelati avtomobil, v katerem ob morebitni prometni nesreči ne bo smrtnih žrtev.

Veliki brat

Na črno skrinjico torej lahko gledamo tudi kot na velikega brata, ki vse vidi in je vedno nekje ob vozniku, ta pa se bo zato težko izog­nil odgovornosti za svoja dejanja. V tem pogledu je lahko obvezna vgradnja tudi sporna, saj je treba natančno določiti, kje so meje vdora v zasebnost. Pojavljajo se celo ugibanja o možnosti, da bi prek vgrajene naprave nadzor nad avtomobilom prevzel nadobudni heker. Na videz in predvsem z vidika varnega poteka prometa pametna ideja se tako lahko hitro sprevrže v svoje nasprotje.

V študiji, ki jo je objavila evropska komisija, zato ne govorijo o tem, da bi morali črno skrinjico takoj uporabljati vsi vozniki. Zdaj so med ciljnimi skupinami vozniki, ki prevažajo nevarne snovi, vozniki avtobusov in komercialnih vozil, kombijev, reševalnih in drugih vozil s prednostjo, motociklisti in mladi vozniki.

Načeloma vsem, a ciljano predvsem mladim voznikom, se v zad­njem času posvečajo tudi zavarovalnice, za katere se zdi, da bodo idejo sledenja vozila in ravnanja voznikov najhitreje vključile v sistem, s katerim bodo nagrajevali varne (in varčne) voznike. Ta trg je za zdaj najbolj razvit v Veliki Britaniji in Italiji, do leta 2020 pa naj bi po vsem svetu sklenili že več kot 100 milijonov zavarovalnih polic, s katerimi se bodo zavarovanci zavezali, da bodo svoje poti po cestah snemali. Tu seveda ne govorimo več o nekajsekundnih posnetkih, ampak kar o sledenju po celotni poti in spremljanju, kako voznik pospešuje, zavira, vozi skozi ovinke, pa tudi, ali upošteva omejitve hitrosti in je pozoren na nevarnih cestnih odsekih.

»Plačajte, kakor vozite«

Zdi se, da je čas fiksnih zavarovalnih polic minil in da se bomo prej ali slej morali privaditi na novo realnost, ki bo od nas zahtevala, da se na cesti vedno obnašamo primerno – drugače bo sledila kazen v obliki višjih stroškov zavarovanja ali celo neupravičenosti do določenih delov zavarovalne police. Če smo še pred desetimi leti govorili o sistemu »plačajte, kolikor prevozite«, zdaj prehajamo v sistem »plačajte, kakor vozite«, že v bližnji prihodnosti pa analitiki napovedujejo nove poslovne modele zavarovanja, katerih temelj bo obsežno upravljanje načina vožnje z različnih vidikov: varnost­nega, okoljskega, z vidika gospodarnosti in podobno.

Rešitve, ki so jih zavarovalnice vzpostavile po svetu, ravno ob nastajanju tega prispevka dobivamo tudi v Sloveniji, vendar za zdaj predvsem nagrajujejo zgledne voz­nike in jim omogočajo znižanje premije. V prihodnosti bi se lahko zgodilo, da se bo vse skupaj obrnilo v kaznovanje tistih, ki svojih poti ne bi radi razgaljali pred zavarovalnico, česar pa si zagotovo ne želimo. Pred regulatorji je zato pomembna naloga, da uskladijo prizadevanja za povečanje varnosti na cestah (z rešitvami, ki jih ponujajo zavarovalnice, in tudi tistimi, ki jih bo najverjetneje zapovedala država oziroma EU) z varovanjem zasebnosti voznikov in njihovih potnikov. Ne verjamemo, da bo to lahka naloga ...