Dizla manj v novih avtomobilih, pri rabljenih prevladuje

Struktura vrst pogona se spreminja, a ne na celotnem trgu enako.

pon, 27.11.2017, 09:00

Letošnji avtomobilski trg robusten

Po desetih mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji registriranih dobrih 60 tisoč novih avtomobilov. V to številko je sicer zajetih kar nekaj enodnevnih registracij, a menda manj kot v preteklosti, približno 20–25 odstotkov. Tako je tudi realni trg dokaj robusten. Med avtomobilskimi segmenti so še naprej najbolj v zagonu športni terenci, ki jim je skupaj pripadlo slabih 23 odstotkov trga.

V zadnjih dveh letih, po izbruhu Volkswagnove dizelske afere, so se razmerja med vrstami pogona v novih avtomobilih začela spreminjati. Prevlada diz­la je začela popuščati, tudi v Sloveniji, v ospredje so znova začeli prihajati bencinski motorji, raste tudi delež alternativnih pogonov, a je še vedno majhen. Pri uvoženih rabljenih vozilih ostaja dizelski motor glavna izbira.

Potem ko je v prodaji novih avtomobilov nekaj let izrazito prevladoval dizelski pogon, se je v Sloveniji trend postopoma začel obračati že pred časom. Vrh je dizel s skoraj 55 odstotki dosegel v letu 2014, v letu 2016 se je njegov delež znižal pod 50 odstotkov (49,3) in to se nadaljuje tudi letos. Po podatkih analitične družbe Jato Dynamics se je v letošnjih desetih mesecih dizelski delež pri novih avtomobilih pri nas zmanjšal na 45 odstotkov. Znotraj tega skupnega povprečja velja, da je začel odstotke bolj izgubljati od pomladi naprej, najbolj pa v zad­njih mesecih, ko je v avgustu in septembru znašal 42 odstotkov, v oktobru pa le še 40 odstotkov.

Kakor pravi predsednik sekcije za osebna motorna vozila pri TCS David Jurič, je v nekaterih državah Evropske unije ta padec zaradi dizelskih afer in novih predpisov za čistejšo mobilnost v prihodnosti še bistveno večji kot pri nas (to zlasti velja za Nemčijo in Veliko Britanijo, op. p.). »Trend v Sloveniji gre v isto smer, vendar je manj izrazit, počasnejši. Delež vozil na dizelski pogon v zadnjih dveh letih upada, je pa še vedno nekaj segmentov, v katerih ima dizel primat,« meni Jurič.

Rast alternative

Nasprotno se je krepil delež avtomobilov z bencinskim motorjem, ki letos konkretno presega polovico prodaje (približno 53 odstotkov). Morda je k temu nekaj malega prispevala tudi krepitev podjetij za izposojo avtomobilov, ki kupujejo predvsem bencinske avtomobile za kratke razdalje. Seveda so tu še drugi pogoni: delež prodaje hibridnih in električnih avtomobilov (naša statistika vključuje električne avtomobile, priključne hibride in običajne hibride) znaša letos dva odstotka, tudi njihova prodaja se je krepila v drugi polovici leta.

Slovenija je s porastom števila prodanih avtomobilov z električnim in hibridnim pogonom med boljšimi v EU, saj jih je bilo po podatkih združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov ACEA v prvih treh četrtletjih prodanih bistveno več kot lani v tem obdobju. A številka, skupaj nekaj več kot 1000 hibridnih in električnih vozil, je še vedno nizka, kar se sklada z drugimi državami, ki so se EU pridružile po letu 2004.

V 15 »starih« članicah je bilo do konca septembra letos registriranih več kot 450.000 hibridnih in električnih avtomobilov, v deseterici »novih« (manjkajo podatki za Ciper, Hrvaško in Malto) pa ob višji rasti manj kot 25.000. Pomenljivo je, da je v zahodnih državah med temi avtomobili tretjina baterijskih električnih modelov in priključnih hibridov, v vzhodnih pa manj kot 10 odstotkov. V Sloveniji smo s slabimi 30 odstotki bližje zahodu ...

Med državami z večjimi prodajnimi številkami se je povpraševanje po električno gnani alternativi, sem poleg baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov sodijo še vozila z gorivno celico, najbolj povečalo v Nemčiji (+116 %), na Portugalskem (+102 %) in Španiji (+84 %), absolutno pa so v letošnjih prvih devetih mesecih največ takšnih avtomobilov prodali v Nemčiji (36.923), ki je tako prehitela lani v tem obdobju vodilno Veliko Britanijo (35.435). Omeniti velja dve državi s padcem – Dansko (–43 %) in Nizozemsko (–8 %), pri čemer se je na Nizozemskem več kot podvojila prodaja baterijskih električnih avtomobilov, prodaja priključnih hibridov pa se je skoraj ustavila, medtem ko so na Danskem zaznali padec na obeh delih trga.

Pri rabljenih ostaja dizel glavna izbira

Pri uvozu rabljenih vozil v Sloveniji manjšega zanimanja za dizelske motorje nasprotno ni zaznati. Po besedah Dejana Butinarja, vodje programa pri podjetju Eurotax, je bilo letos do sredine oktobra k nam pripel­janih nekaj več kot 24 tisoč rab­ljenih avtomobilov, od tega jih je bila velika večina – okoli 22 tisoč – dizelskih. Kakor pravi, so v tujini, posebno v Nemčiji, zaradi znanih dogodkov dizelski avtomobili vse cenejši in so zaradi tega bolj dosegljivi kot doslej. Po Butinarjevem mnenju se razmerje med pogonskimi agregati pri rabljenih avtomobilih, vsaj kratkoročno, ne bo spremenilo, »če bo ponujena dobra cena za varen izdelek, se bo slovenski kupec še naprej raje odločil za dizelski motor«.

Prijavi sovražni govor