Tiskane izdaje
Po dveh desetletjih je vedno zanimivo videti, kako je bilo takrat. Po eni strani to ni ne vem kako daleč in se še vsega dobro spomnimo. A spomin je pokvarljivo blago. Ko preberemo članke in vidimo fotografije, je marsikaj precej drugače, kot je zapisano v spominu.
To se je lepo pokazalo tudi med listanjem prve številke Delove priloge Na kolesih, ki je prvič izšla 24. decembra 1994. Seveda nas najprej presenetijo črno-bele fotografije, ki so dajale časopisu, vsaj iz današnjega zornega kota, pradavni videz.
Na prvi strani smo predstavili oziroma napovedali prihod alfe 146, »ki so jo razvili v pičlih nekaj mesecih, in sicer po tistem, ko so zavrnili načrt za izdelavo petvratne izvedbe že (bolj ali manj) znane alfe 145«. Kot novinca smo v rubriki Prvi kilometri predstavili BMW 318 tds. »Še manjši turbodizel v najmanjši limuzini ob več kot odličnem 2,5-litrskem šestvaljnem bratu? Poteza Bavarcev je povsem razumljiva, če vemo, da so s pomočjo avstrijske tovarne Steyr od leta 1983 do danes izdelali skupaj 455.000 dizelskih motorjev ... Dizelski motorji so očitno iskani tudi v beemvejih in prav tistim, ki imajo malo plitvejšo denarnico, je novinec namenjen,« je med drugim zapisal Boris Sambolec.
Kot paša za oči je nastopil porsche carrera GT2 (naslednik modela RSR 3.8) »z dvema turbinskima polnilnikoma in motorno močjo 450 KM, kar je več kot dovolj za 1150 kg težki avtomobil«. Zanj so zahtevali 335.000 mark, ja, evrov leta 1994 še ni bilo, in priporočali smo, da pohitite, saj so samo novembra prodali že 23 primerkov, seveda v Nemčiji.
Poročali smo tudi o izboru slovenskega avtomobila leta 1994. To je bil renault laguna, za katerim so se zvrstili seat cordoba, fiat punto, BMW serije 7 in nissan terrano II.
Testa
Druga stran prve priloge Na kolesih je bila namenjena testom. In tukaj se najbolje vidi, kako dolgo je obdobje dveh desetletij v življenju avtomobilov. Hyundai accent 1.5 GLSi in seat ibiza GLXi sta bila v središču naše pozornosti. »Izrazita zaobljenost je moderna, hkrati pa pomeni, da accent nujno spominja na nekatere 'bratrance', kot so suzuki swift v limuzinski izvedbi, mitsubishi lancer in, na primer, najmanjša mazda 121. Vsekakor pa je oblikovan skladno in prikupno, o čemer so pričali tudi pogledi mimoidočih med našimi testnimi vožnjami,« sem modroval podpisani in na koncu ugotovil, da z accentom 1.5 GLSi Hyundai tudi pri najmanjšem vozilu iz svojega hleva zapušča razred »nizke cene za vsako ceno«, saj so zanj zahtevali kar 25.500 mark; tudi sam sem bil presenečen, da smo leta 1994 uradne prodajne cene navajali v nemških markah.
Za ibizo 1.6 GLXi pa je kolega Boris med drugim zapisal: »Pomoč giganta, kot je Volkswagen, so pri Seatu izkoristili – ibiza ni nova le na pogled, temveč je povsem na novo zasnovana in prilagojena najsodobnejšim zahtevam tako glede varnostnih dodatkov kot (poznejši) reciklaži namenjenih sestavnih delov.« »Bogata oprema, zmogljiv motor in kakovostna izdelava so ob prijetni obliki dovolj velik adut in nič čudnega ni, da je (ibiza) že v številnih slovenskih garažah,« je sklenil Boris Sambolec.
Opozorilo pred poceni rezervnimi deli
Na naslednjih dveh straneh prve priloge Na kolesih smo zbrali predvsem poslovne novice. Od opozorila pri nakupu poceni rezervnih delov do avtomobilskih davčnih razredov. Pomemben je bil tudi cenik novih avtomobilov pri uradnih zastopnikih, kar je danes le še zanimiv skok v (avtomobilsko) zgodovino. Četrto stran oziroma njeno polovičko so večinoma napolnila oglasna sporočila. Po svoje pa je zanimivo pogledati v rubriko Pišejo o ... V Avto magazinu so recimo pokritizirali hrupnost kie sportage MRDi, kjer »težave nastopijo pri hitrosti nad 140 kilometrov na uro, ko postanejo motor, diferenciali in piš vetra ob karoseriji preglasni, tako da radia skoraj ni mogoče poslušati.« V Avtomarket magazinu pa so pohvalili forda mondea 1.8 CLX karavan: »Prvič, mondeo je preprosto lep, drugič, res je, da določene podrobnosti (recimo nos) spominjajo na nekatere japonske avtomobile, ampak to lahko obrnemo – japonci spominjajo na mondea.«
Prvo prilogo Na kolesih smo zaokrožili z nekaj družabne kronike v rubriki Avto, ljudje, dogodki. »Janja Zupan, zadnja in tudi uradno priznana miss Slovenije, je bila opazna poživitev na razstavi najhitrejših športnih avtomobilov, ki so jo prav danes zaprli na Gospodarskem razstavišču. Na odprtju, ki se ga je med drugim udeležil del slovenske politične elite (recimo Dimitrij Rupel, ki takrat še ni imel zlomljene roke in tudi še ni vedel, ali bo ljubljanski župan), je bila Janja zanesljivo deležna prav toliko pogledov kot vsa razstavljena pločevina.«
