Elektronika, ki rešuje življenja

Marca leta 1994 se je zgodil pomemben prelom v pojmovanju aktivne varnosti osebnih vozil. Mercedes-Benz je v modelu S600 coupe novinarjem predstavil elektronski sistem za uravnavanje vozne dinamike ESP. Leto pozneje je prišel na trg prvi serijski izdelek, zdaj je to del obvezne serijske opreme vseh osebnih avtomobilov, ki so naprodaj v državah EU.

Electronic Stability Program (ESP), včasih tudi Electronic Stability Control (ESC) in tudi Dynamic Stability Control (DSC) je doživel prvo novinarsko premiero spomladi leta 1994 na severu Švedske v razmerah, ki so za avtomobile z zadnjim pogonom najbolj zahtevne. Ceste so bile prekrite z debelo plastjo snega in ledu. Toda kupeji Mercedes-Benzovega razreda S so kljub zimski obutvi brez žebljičkov peljali natančno tja, kamor smo želeli. Če si bil s plinom preveč objesten, je ESP v trenutku umiril morebitno siljenje k zanašanju avtomobila. Še večji potencial je sistem pokazal med priganjanjem avtomobilov po zaledeneli jezerski površini, kjer smo lahko zaradi velike širine testne proge vozili mercedese z močnimi dvanajstvaljnimi motorji do skrajnih meja. ESP, ki je zdaj obvezni del večine novih avtomobilov, je bil z lahkoto kos ekstremnim razmeram, v katerih bi se brez njegove podpore vozili le zelo počasi.

Aprila 1995 oziroma leto po švedski predstavitvi za novinarje, je ESP postal del serijske opreme kupeja S600. Iznajdbo, ki jo je Mercedes-Benz razvil v sodelovanju s podjetjem Robert Bosch, sta v kratkem dobila še limuzinski razred S in roadster SL. Z leti je sistem postajal učinkovitejši in cenovno dostopen, kar mu je na stežaj odprlo vrata v svet avtomobilizma, kjer je že mnogo let nepogrešljiv. Po nekaterih podatkih ESP prepreči kar tretjino nesreč zaradi nepredvidljivih dogodkov oziroma zanašanja vozila zaradi voznikovega ostrega zaviranja, zavijanja, pospeševanja oziroma prevelike hitrosti.

Idejno zasnovo sistema ESP je leta 1959 predstavil profesor Fritz Nailinger kot vodja razvoja pri Daimlerju. Patent z oznako control device naj bi preprečeval zdrse koles z aktiviranjem zavor. Teoretični patent je zaživel v realnosti šele s prihodom mikroelektronike, zavornega dodatka ABS (Anti-lock braking system) – ta je bil predstavljen v mercedesu razreda S leta 1978 – in sistema za nadzor zdrsa pogonskih koles ASR (Antriebsschlupfregelung; traction control system – TCS) z uporabo zavor in odvzemanjem motorne moči. Sodobni ESP nadgrajuje omenjeni napravi z dvema računalnikoma, ki v zamiku nekaj milisekund preračunavata podatke iz različnih tipal.

Sistem preverja hitrost vozila, tlak v zavornem sistemu, položaj volanskega sistema, razliko med hitrostjo posameznih koles, prečni pospešek in zasuk vozila glede na njegovo navpično os. V primeru odstopanja med izmerjenimi vrednostmi poseže ESP v dogajanje z odvzemanjem motorne moči in/ali zaviranjem posameznih koles, kar spet vzpostavi stabilnost in nadzor nad vozilom. Ob prekrmiljenju, pri katerem uhaja iz smeri zavoja zadek, sistem vključi zavoro na sprednjem zunanjem kolesu. Ob podkrmiljenju se vklopi zaviranje zadnjega kolesa na notranji strani ovinka, kar stabilizira vozilo in večinoma prepreči vse tisto, kar lahko vodi do najhujšega.