Tiskane izdaje
Glede nevarnosti na vlažnih in mokrih cestah vas letos verjetno ne gre opominjati – vode je bilo marsikje celo preveč, a nikar se ne razvadite po nekaj suhih dneh! Hitro boste opazili, da se ceste od novembra do februarja komajda res posušijo, ponavadi ostanejo vlažne vsaj na senčnih in izpostavljenih legah (mostovi in viadukti, pod gostim vejevjem ...). Ne glede na to, kaj si mislite o zakonski dikciji, povezani s prilagajanjem hitrosti, zdaj je čas, da jo zares upoštevate.
Če nič drugega, bo odvečna vlaga na cesti postala hudo zoprna, ko bodo nočne temperature padle pod ničlo, in kaj hitro se bo zgodilo, da bo prav zoprno zaledenela. Cestarji so sicer pripravljeni, kot vsako leto, a težko je verjeti, da bodo pravočasno in dovolj posuli vsak (kilo)meter cest. No, še preden pride prava zima, nas lahko drseča površina preseneti med vsako vožnjo v bližini dreves: z listjem posuta vlažna površina je lahko prav nesramno gladka.
Poleg prilagajanja hitrosti je med jesensko in zimsko vožnjo dobro ohranjati tudi večjo varnostno razdaljo. Že primerjava med pnevmatikami pokaže, da se lahko zavorna pot na podeželskih cestah poveča tudi za več kot 15 metrov, če ste izbrali tiste slabše. No, tudi z najbolje ocenjenimi se ne boste ustavili kar na mestu, varnostna razdalja pač pripomore, da se ne ustavite v avtomobilu pred vami. V tem letnem času je še bolj pomembno, da je tlak v pnevmatikah pravilen, saj boste s tem zagotovili, da bosta oprijem in zavorna razdalja optimalna.
A avtomobil pred seboj je treba tudi dobro videti. V prihodnjih treh mesecih si nikar ne obetajte kristalno čistega zraka. Tudi v sončnih dneh je vidljivost otežena, saj je sonce nizko nad obzorjem, za povrhu je velik kontrast med osončenimi in senčnimi območji. Čisto steklo in kakovostna sončna očala lahko to neprijetnost bistveno olajšajo. V deževnih dneh boste še kako hvaležni, če bodo brisalniki opravili svoje delo brez zoprnih črt ali celo kakšnih večjih nepobrisanih delov – pregled metlic je zato skoraj obvezen, preden se podate na jesenske ceste.
Poseben problem so megleni dnevi, še bolj pa noči. Mogoče cesto res poznate kot svoj žep, a v megli se vam bo zdelo, da brodite po mleku. Pravilo, da pri vidljivosti pod 50 metrov ne vozimo hitreje kot 50 km/h, je povsem življenjsko, če se želite na cilj pripeljati brez nezgode. V takšnih razmerah smete vključiti tudi meglenke, a bodite pozorni: ko se za vami pojavi avtomobil, zadnje izključite, saj ni nobene potrebe, da vozniku pred očmi zarisujete rdečo barvo, že tako ima dovolj dela s tipanjem, kje mora peljati. Tudi sprednje meglenke ugasnite, ko se vidljivost izboljša, danes je z njimi opremljenih že toliko avtomobilov, da niste prav nič posebnega, če jih imate. Zdi se, da v megli še bolj kot sprednje meglenke pomagajo kakovostni žarometi, saj odstirajo skrivnosti dlje pred avtomobilom.
V megli se rado pojavi rosenje, ki v hladnih dneh nesramno zmrzuje. Vetrobransko steklo boste zato morali pogosteje kot poleti dodatno očistiti z ustrezno tekočino. Danes je zadnji čas, da poskrbite, da bo zdržala nizke temperature, pri čemer pri nakupu oziroma pripravljanju mešanice upoštevajte še kakšno stopinjo manj, drugače bo sredstvo zmrznilo v tankih cevkah.
Med jesensko, še bolj pa zimsko vožnjo (po snegu) prilagodite svoje manevre. Vozite mehko, brez naglega pospeševanja, ostrega zavijanja in divjega zaviranja. Voznikom za seboj nakažite svoje namere še prej kot sicer: pred zavijanjem ali ustavljanjem pravočasno vključite smernike (da, tudi vaš avtomobil jih ima), pred močnejšim zaviranjem najprej stopite na zavorni pedal zgolj toliko, da se vključijo zavorne luči.
V zimskih dneh poskušajte čim bolj pogosto pokazati, kakšne barve (in oblike) je vaš avtomobil. To najprej pomeni, da ga dovolj redno operete in z njega spravite nepotrebno umazanijo (ta, med drugim, povečuje porabo goriva), po hladnih nočeh temeljito očistite vsa stekla (tudi in posebej stranska), ne pozabite na luči in vzvratni ogledali.
Če je na parkirano vozilo padel sneg, ni dovolj, da zgolj vključite brisalnike! Pred tem ga dodobra očistite z metlico in strgalom. Na eni strani boste s tem olajšali brisanje in preprečili, da bi se metlice natrgale, z očiščenim avtomobilom pa tudi ne boste razmetavali snega po cesti. Še zlasti sneg na strehi med zaviranjem zelo rad prekrije vetrobran, med vožnjo pa vozilu za vami priredi izjemno prašno kopel. Ne privoščite jim takšnega užitka, zaradi katerega se mimogrede zgodi nesreča!
Ali je vožnja v jesensko-zimskih razmerah in s takšnimi pripravami sploh še užitek? Seveda! Morda res ne tako brezskrben kot v suhih poletnih dneh, a užitek še vedno je. Zanj mora biti avtomobil (in voznik oziroma voznica) ustrezno pripravljen, ko pa svoje doda še narava, ki pobeli asfalt, vse skupaj lahko postane pravljica.
