Kaj neki se skriva v škatli tej?

Začnimo s preprostim vprašanjem: kdaj ste nazadnje, če sploh, pogledali, kaj imate v avtomobilskem kompletu prve pomoči? Se čudite, tako kot sem se sam, ko sem se to vprašal? Žal nas velika večina komaj ve, kje v avtu imamo »prvo pomoč«, kaj šele, da bi vedeli, kaj je v njej in kako naj to v naglici uporabimo.

Komplet prve pomoči je že od konca 60. let prejšnjega stoletja obvez­ni del opreme v osebnih vozilih; zakonsko predpisan je bil torej že pred tem, ko je na začetku 70. let postal obvezen še tečaj prve pomoči, ki ga opravimo ob vozniškem izpitu. In tako kot po nekaj letih zbledi pridobljeno znanje (o tem smo pisali v članku Minute, ki rešujejo življenja; Delo, Na kolesih, 28. maja 2016), se postara tudi vsebina kompleta prve pomoči. A tudi če je večina pripomočkov po več letih še uporabna, je najslabše, če sploh ne vemo, kaj je v škatli, ki je praviloma še tovarniško zapakirana v plastičnem ovitku. Neredki celo menijo, da mora biti prva pomoč prav v takem, se pravi tovarniškem ovoju, drugače ne zadosti predpisu in jih policija lahko celo oglobi. To seveda ni res.

Kakor pravi Eva Dolenc, mag. zdr. nege, dipl. m. s., z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, se znanje ali bolje rečeno prenizka raven znanja o dajanju prve pomoči dopolnjuje s slabim poznavanjem vsebine kompleta prve pomoči, kar kažejo domače in tuje raziskave. V eni izmed njih recimo kar 30 odstotkov vprašanih voznikov ni vedelo, kako bi pravilno uporabili dvostransko metalizirano folijo, ki je tudi v slovenskem kompletu prve pomoči. Uporabili bi jo za zdravljenje ran in opeklin, ne za toplotno zaščito ponesrečencev, kar je edino pravilno.

Varčevanje na napačnem mestu

Zanimiva in hkrati skrb vzbujajoča je tudi ugotovitev, da večina voznikov ne ve, da vsebino oziroma posamezne sestavine kompleta prve pomoči lahko dopolnjujejo oziroma dokupijo, če so jih (u)porabili ali jim je potekel rok uporabe. Od tod izhaja tudi težko razumljiva res­nica, o kateri vedo največ povedati reševalci, ki pridejo na kraj nesreče in vidijo, da očividci niso uporabili pripomočkov iz kompleta prve pomoči, ker bi ga s tem uničili oziroma bi morali kupiti novega. To je varčevanje ob nepravem času, ki je lahko tudi usodno.

Kaj pa pokaže primerjava z drugimi državami? Mag. Dolenčeva pojasnjuje, da so izvedli primerjavo slovenske obvezne varnostne oziroma zaščitne avtomobilske opreme, med katero spada tudi komplet prve pomoči, s 35 evropskimi državami in ugotovili, da se predpisana oprema lahko tudi precej razlikuje. Medtem ko so kompleti prve pomoči bolj ali manj podobni – zanimivo je, da jih skandinavske države večinoma ne predpisujejo kot obvezno opremo, so pa tam vozniki veliko bolj ozaveščeni – in tako rekoč vse države predpisujejo tudi varnostni trikotnik in jopiče, je veliko bolj redko predpisan le gasilni aparat.

Pa poglejmo – kakor smo ugotovili uvodoma, nas veliko tega ne ve –, kaj mora vsebovati komplet prve pomoči, da ustreza slovenskemu predpisu? Njegovo vsebino so zadnjič posodobili leta 2005, vključuje pa: sterilni prvi povoj v dveh velikostih, prav tako sterilna in različno velika aluplasta za opekline, sterilno kompreso v dveh velikostih, dva povoja iz raztegljive tkanine, trikotno ruto, zaščitne rokavice, zaščitno folijo za umetno dihanje, dvostransko metalizirano folijo, škarje z zaobljeno konico, več različno velikih obližev in kratka navodila za dajanje prve pomoči. Predvideno je, da je v enem kompletu toliko sanitetnega materiala, da z njim lahko oskrbimo do štiri poškodovane. Kakor pojasnjuje mag. Eva Dolenc, gre v bistvu za dve skupini pripomočkov, ena je za oskrbo poškodb s krvavitvijo, ran, poškodb kosti in sklepov in druga za zaščito tako poškodovanca kot tistega, ki mu pomaga, na primer rokavice in folija za umetno dihanje. Dodajmo, da je komplet za motoriste podoben, le število posameznih pripomočkov je manjše.

Omenili smo, da se vsebina kompleta za prvo pomoč s časom spreminja. Tako je ob zadnji posodobit­vi iz njega izpadla vata, za katero se je pokazalo, da ob napačni uporabi, ko so jo na primer uporabili na odprti rani ali opeklini, lahko povzroči več škode kot koristi. Iz varnostnih razlogov so izločili tudi varnostne zaponke, saj so tisti, ki se prvi znajdejo na kraju nesreče, praviloma nervozni, tresejo se jim roke in varnostna sponka lahko postane celo nevarna.

Tudi baterija in kirurška maska …

Je pa primerjava kompletov iz različnih evropskih držav odkrila tudi nenavadno vsebino. V Italiji, kjer, mimogrede, ta oprema v avtu prav tako ni zakonsko predpisana, imajo na primer hladilno razpršilo. Na Nizozemskem in Madžarskem so v kompletu še alkoholni robčki, na Švedskem tablete proti bolečinam. Drugače kot pri nas se v večini držav ne bojijo varnostnih sponk in so torej v kompletu. Na Madžarskem so dodali še kirurško masko, ki je verjetno najbolj eksotičen pripomoček. V Turčiji pa v komplet sodi tudi žepna baterija, kar verjetno sploh ni slabo, le da imajo pametni vozniki žepno baterijo v avtu na takem mestu, da je vedno pri roki.

Za konec lahko ugotovimo, da nam s seboj ni treba voziti prenos­nega kirurškega kompleta, je pa več kot koristno, če vsaj enkrat na leto pregledamo, v kakšnem stanju so sestavine predpisanega kompleta prve pomoči. Čeprav bi nam bilo odveč, tudi ne bi škodilo, če bi na tehničnem pregledu natančneje preverili vsebino kompleta in ne bi bili zadovoljni že z odgovorom »imam«.