Tiskane izdaje
K temu zapisu nas je spodbudilo opuščanje preverjanja tlaka pri testnih motornih kolesih in avtomobilih. Če opazujete vozila okrog sebe, boste opazili marsikatero, ki neusmiljeno gnete svoje pnevmatike. Nizek zračni tlak golta gorivo in je lahko nevaren.
Precej zastopnikov avtomobilov in motornih koles zanemarja preverjanje tlaka v pnevmatikah vozil, ki jih dobimo na preizkus. To počnemo tudi novinarji in seveda vsi vozniki. Pri preizkušenih avtomobilih se vedno pogosteje dogaja, da je tlak nižji od predpisanega za 0,2 do 0,4 bara, pri motornih kolesih pa tudi za 0,5 in celo do 1,0 bara.
Konkretno: avtomobil, ki smo ga preizkusili pred kratkim, je imel za 0,4 bara prenizek tlak v vseh pnevmatikah. Njegova testna poraba goriva je znašala 7,2 litra (dizel!), po ureditvi tlaka pa je padla na 6,3 litra. Tudi vožnja je postala lahkotnejša in natančnejša. Motorno kolo s prenizkim tlakom pnevmatik ima občutno slabše, celo nevarne vozne lastnosti, predvsem se spremeni smerna stabilnost pri vseh okoliščinah, tudi pri zaviranju. Nižji tlak je dopusten in zaželen samo na zahtevnejšem terenu, da se pnevmatike bolje prilagajajo neravninam.
Zanemarjanje skrbi za pnevmatike je tudi posledica vedno pogostejše kontrolne lučke sistema TPMS: saj bo posvetila, ko bo kaj narobe z gumami. A ni vedno tako! Obstajata dva različna sistema TPMS. Prvi, cenejši, izkorišča podatke o hitrosti vrtenja posameznega kolesa, ki jo meri sistem ABS. Premalo napolnjena pnevmatika ima manjši obseg, zato se kolo vrti hitreje. Ta sistem torej prižge rumeno kontrolko, če zazna, da so pnevmatike različno napolnjene. Če so enako premalo napolnjene vse štiri, večinoma ne opazi nepravilnosti. Zato je kljub temu potrebno redno preverjanje s tlakomerom.
Neposredni TPMS pa sprejema podatke o tlaku, ki jih pošiljajo tipala v vsakem kolesu. Takšen numerično pokaže dejanski tlak v pnevmatikah za vsako posebej. To je bolje, a tudi takšen TPMS ni nadomestilo za reden nadzor s tlakomerom! Sklonite se in pomerite; ne bo vam padla krona z glave! Tako boste tudi zagledali morebitne okvare gume.
Premalo napolnjena pnevmatika ima manjšo nosilnost, večji kotalni upor in se bolj gnete, kar hitreje (lahko že po nekaj sto kilometrih) uniči njeno strukturo, posebno na občutljivih bokih. Odvajanje vode je slabše, saj kotalna površina nalega na cesto nekoliko konkavno in vodo zadržuje. Seveda so škodljive tudi preveč napolnjene pnevmatike: poslabšajo se trakcija, smerna stabilnost, lega v ovinku in udobje.
Ni vseeno, kako preverjate tlak! Če je le mogoče, naj bodo pnevmatike hladne. Če so že ogrete, dopustite za desetinko ali dve višji tlak. Merite le z zanesljivim tlakomerom: na bencinskem servisu poglejte, ali ima oznako o rednem atestiranju. Če uporabljate svoj merilnik, ga dajte preveriti in nastaviti vsakih nekaj let. Na sicer odličnem servisu so imeli tlakomer, ki je kazal kar 0,5 bara preveč ...
