Kia niro je hibridni križanec

Novi Kiin SUV vozi le kot bencinsko-električni hibrid, a zmore pri tem tudi precej dinamike.

Objavljeno
15. julij 2016 12.52
Blaž Kondža
Blaž Kondža

Gospodarnost in užitki dinamične vožnje si praviloma stojijo na nasprotnih bregovih. A Kia želi z modelom Niro to preseči. Po prvih kilometrih za volanom nira lahko rečemo, da je na dobri poti. V primerjavi s konkurenčnimi izdelki s hibridnim bencinsko-električnim pogonom ponudi vozniku veliko več možnosti za dinamično vožnjo.

 

Inženirji so za kio niro na novo razvili tako platformo kot pogonski sklop, oblikovalci pa so naredili ličen izdelek, ki sledi Kiinemu oblikovalskemu jeziku, znanemu že iz novega sportagea. Veliko pozornosti so namenili razvoju karoserije in njeni aerodinamiki. Izdelana je iz posebnega lahkega, a zelo trdnega jekla, prav tako so uporabili aluminij. Med drugim sta aluminijasta oba pokrova – prtljažni in motorni, s čimer jim je uspelo maso vozila zmanjšati za dodatnih 11 kg. Hib­ridni pogonski sklop je sestav­ljen iz 1,6-litrskega bencinskega motorja z neposrednim vbrizgom (moč 77 kW, navor 147 Nm), litij-ionske polimerne baterije z zmog­ljivostjo 1,56 kWh, električnega motorja z močjo 32 kilovatov in šeststopenjskega samodejnega menjalnika z dvema sklopkama. Skupna moč sklopa znaša 104 kilovate, največji navor je 265 Nm v razponu od 1000 do 2400 vrtljajev v minuti. Pogon je vedno na sprednji kolesni par; štirikolesno gnane različice ne načrtujejo. Izpust ogljikovega dioksida po podatkih tovarne znaša 88 g/km, povprečna normna poraba pri 16-palčnih kolesih 3,8 l/100 km in pri 18-palčnih 4,4 l/100 km. Za občutek, na prvi vožnji je računalnik prikazoval povprečje 4,8 l/100 km.

Ključni element, ki omogoča tudi dinamično vožnjo, je menjalnik. Konkurenčni hibridi uporab­ljajo brezstopenjski menjalnik e-CVT, ki se pri močnejšem pospeševanju obnaša drugače kot dvosklopčni. Na izbiro sta tudi dva vozna programa, normalni in športni, med katerima preklapljamo z ročico menjalnika.

Sicer pa niro preseneti s prostorno notranjostjo, saj ima razmeroma dolgo medosno razdaljo (2700 mm) in kratka previsa. Oblikovanje tu prav tako sledi novim hišnim smernicam. Kupci bodo lahko izbrali med dvema barvama notranjosti – črno in temno sivo, oblazinjenje pa bo lahko usnjeno, kombinacija usnja in tekstila ali le tekstil. Uporabljeni materiali so kakovostni, a za kakšen okus še vedno preveč plastični. Središče infozabavnega sistema je sedem- ali osempalčni zaslon, občutljiv na dotik z opcijsko navigacijo. Kar zadeva povez­ljivost, bo niro že ob uvedbi na voljo s sistemom android auto, ki omogoča napredno povezavo telefona in avtomobila. Apple carplay, podobno rešitev za uporabnike iphonov, bodo ponudili šele proti koncu leta.

Dolg je tudi seznam asistenčnih sistemov, med drugim samodejno zaviranje v sili s prepoznavo peš­cev, aktivni tempomat, ki ohranja varnostno razdaljo, serijski opozorilnik za zapuščanje voznega pasu in samodejno ohranjanje vozila na voznem pasu s posegom v krmilni mehanizem, tipalo za mrtvi kot in opozorilnik za prečni promet pri vzvratni vožnji.

V bližnji prihodnosti bo avtomobil mogoče opremiti tudi s posebnim sistemom za predvidevanje – pri Kii mu pravijo asistent za ekološko vožnjo (eco DAS), ki vključuje t. i. nadzor jad­ranja (coasting guide control) in nadzor za predvidevanje porabe energije (predictive energy control). Prvi sistem po podatkih iz navigacijske naprave vozniku predlaga, kdaj naj spusti nogo s stopalke za plin – denimo pred ovinkom, križiščem in tako omogoči, da avto »jadra« in s tem polni baterijo. Drugi sistem pa v navezi z navigacijo in tempomatom prepoznava topografske spremembe ceste pred nami – tako vzpone kot spuste – in temu primerno uravnava energijski tok hibridnega sistema.

Na slovenskem trgu lahko nira pričakujemo v septembru. Na izbiro bo v štirih opremskih različicah, njegova cena še ni znana, a bo verjetno nekje med ceno petvratnega cee'da in sportagea. Za konec omenimo še, da načrtujejo tudi priključno hibridno izvedbo – na ceste bo zapeljala v prihod­njem letu.