Kiin Sorento se približuje prestižnim SUV-jem

Ko je leta 2002 prišel na trg, je bil sorento eden prvih velikih športnih terencev in tudi (ali predvsem) zaradi ugodne cene je privabil številne kupce. Do danes je pripeljal že v več kot dva milijona garaž, lepo prodajo pa si pri Kii obetajo tudi od tretje generacije, ki bo na naše ceste zapeljala čez dober mesec.

Zunanjost novega sorenta je morda še najmanj nova, saj z njo nadaljujejo znane Kiine poteze, pri čemer so na sprednjem delu želeli ustvariti vtis, da za vami pelje cestni volk. Na zadku je zdaj modna antena v obliki plavuti morskega psa, na robu strehe je spojler, luči so diodne. Da bi bil videz čokatega športnega terenca popoln, ima tako spredaj kot zadaj poudarjeno kovinsko zaščito podvozja.

Konkretnih 95 mm prirastka v dolžino (zdaj 4,78 metra) in 80 mm daljša medosna razdalja (2,7 metra) se v notranjosti poz­na kot več prostora za noge vseh potnikov, več ga je tudi za glavo, pa čeprav je zunanja višina avtomobila za 15 mm nižja. Tudi novi sorento bo naprodaj s petimi ali sedmimi sedeži, pri čemer so spremenili način dostopa do tret­je vrste. Seveda se ta zlahka zloži v ravno dno (pri petih sedežih dobite uporabno odprtino pod dnom), pripravljen je shranjevalni prostor za mehak rolo, drugo vrsto sedežev, ki je deljiva v razmerju 40:20:40, pa je mogoče podreti že s potegom za vzvod iz prtljažnika. Prtljažnega prostora je od 173 litrov (sedem sedežev) prek 605 oziroma 660 litrov (pet sedežev) do 1732 litrov (samo sprednja sedeža, ko nastane več kot dva metra dolga površina).

Spredaj je povsem nova armaturna plošča, ki navidezno objame voznika in sovoznika. Merilniki so digitalni, odlično pregledni, nad sredinsko konzolo je lahko na dotik občutljiv zaslon s 17,8- ali 20,3-centimetrsko diagonalo, poleg sodobnih infozabavnih dodatkov (in vtičnice USB v drugi vrsti) je sorento dobil vrsto varnostnih in udobnostnih dodatkov. Omenimo radarski tempomat, 360-stopinjski pogled, opozorilo za nenadejano spremembo voznega pasu, opozorilnik za mrtvi kot in dogajanje za avtomobilom med izvozom s parkirišča, prikaz omejitev hitrosti in podobno. Vrata prtljažnika se lahko odpirajo elek­trično, ob približevanju od zadaj tudi brez pritiska na stikalo (in brez mahanja z nogo pod avtomobilom). Sorento ima lahko prilagodljive luči, usnjeno oblazinjene sedeže pa zna segreti in spredaj prav tako ohladiti.

Vgrajen štirikolesni pogon je v osnovi enak kot v sportageu, ima sredinski diferencial, možnost zaklepa v razmerju 50:50, v običajnem načinu pa se s sprednjih koles na zadnji lahko prenese največ 40 odstotkov navora in moči. Motorja sta sicer dva, a o 2,4-litrskem bencinskem GDi s 138 kW moči in 241 Nm navora v naših krajih ne bomo veliko slišali. Bo pa toliko bolj zanimiv 2,2-litrski dizelski CRDi s 147 kW moči in 441 Nm navora. Izbrati bo mogoče ročni ali samodejni menjalnik, obakrat s šestimi stopnjami.

Med prvimi kilometri lahko rečemo, da je dizelski motor za najmanj 1,8 tone težkega sorenta spodobno zmogljiv, vodljivost je dobra, se pa kljub dodelanemu volanskemu mehanizmu čuti, da je to velik avtomobil. Bolj kot ovinkaste ceste mu ustrezajo daljše relacije, ko se pokaže izboljšana zatesnitev kabine; sodelovanje motorja in samodejnega menjalnika je zgledno.

Pri Kii pravijo, da sorento na ceste prinaša najboljše, kar so trenutno sposobni izdelati. V primerjavah omenjajo predstavnike prestižnih znamk v tem razredu, ki so se jim približali – najverjetneje tudi s ceno, ki je še ne razkrivajo. Pri nas sicer ne pričakujejo takšnega zanimanja kot pri prvi generaciji, na splošno pa bo po njihovem povpraševanje z leti raslo, tako kot bo verjetno rasel razred velikih SUV. Eno potrditev so pri Kii sicer že dobili: na testih Euro NCAP so prejeli pet zvezdic.