Ko avtomobil sam pazi na omejitve

Preizkus: Kako dobro deluje samodejno omejevanje hitrosti

Objavljeno
04. marec 2016 15.58
Boštjan Okorn, Matjaž Ropret
Boštjan Okorn, Matjaž Ropret

Ob vsaki predstavitvi novega avtomobila lahko poslušamo o različnih asistenčnih dodatkih, ki naj bi olajšali vožnjo tudi najmanj tehnično podkovanim voznikom. No, v praksi se dostikrat pokaže, da sistem ne deluje ravno tako, kot so si zamislili, ali pa prednosti sicer so, a je uporaba preveč zapletena za vsakodnevne vožnje. Tokrat smo prvič natančneje preizkusili delovanje pametnega omejevalnika hitrosti, ki se ravna po trenutnih omejitvah.

 

Omejevalnik hitrosti že nekaj let prinaša dodatne točke pri oceni varnostne opreme Euro NCAP, a zdi se, da ga vozniki nekako niso posvojili. Razlog je tudi v številnih spremembah omejitev na cestah, predvsem v mestih, kar pomeni, da je treba vseskozi prilagajati nastavitev. Ker je v zadnjem času vse več avtomobilov, ki znajo prepoznavati prometne znake, je logično, da so prebrano informacijo začeli prenašati v omejevalnik. Ta je bil doslej namreč dokaj preprost pripomoček, brez dodatne »pameti«. Voznik je nastavil hitrost, čez katero naj ga sistem ne pusti, in potem pač vozil znotraj te omejitve. S pritiski na tipke na volanu ali ob njem je lahko omejitev spreminjal.

Ob spremembi omejitve na prometnem znaku se zdaj spremeni tudi nastavitev omejevalnika, pri čemer ima voznik možnost, da nastavi, koliko hitreje si upa peljati. Ta funkcija ni nič nenavadnega, saj vemo, da avtomobilski merilniki prikazujejo malo manjšo hitrost od dejanske, pa tudi policisti upoštevajo določeno toleranco. Je pa malo zoprno, ker je nastavitev, vsaj pri Fordovem sistemu, fiksna. Denimo +3 km/h, kar pomeni, da ni nujno uporabna pri vsaki hitrosti. Bolje bi bilo, če bi lahko nastavili odstotno odstopanje.

Kakovost delovanja pametnega omejevalnika hitrosti je povezana predvsem s kakovostjo prebiranja prometnih znakov oziroma drugih informacij o omejitvi hitrosti (iz vgrajene navigacijske naprave). Tu vse skupaj še najbolj šepa. Najprej zato, ker je Slovenija ena redkih držav, kjer križišče razveljavi posebno omejitev hitrosti, težava pa je tudi v postavitvi prometnih znakov takoj za križišči. Med zavijanjem desno namreč kamera na sredini vetrobranskega stekla ne more zaznati omejitve na znaku – je pa res, da v tem primeru včasih pomaga podatek iz navigacijske naprave.

V fordu galaxyju solidno

Med preizkusom s fordom galaxyjem se nam je na nekaterih mestih zgodilo, da je bil prikaz omejitve popolnoma napačen. Tako smo na lokalni cesti še nekaj kilometrov po izvozu z avtoceste lahko vozili kar 130 km/h, v mestu pa je omejitev kar na lepem narasla na 90 km/h – resda v manj naseljenem delu, a še vedno znotraj tabel, ki označujejo naselje. Za povrhu se zdi, da galaxy ne zna prebrati znakov za začetek in konec naselja, pa tudi tistih za vstop na avtocesto oziroma hitro cesto ne. To pomeni, da je treba pred vključevanjem na avtocesto omejevalnik izključiti. Pametni omejevalnik prav tako ni dovolj pameten, da bi povezal posebne omejitve hitrosti, ki veljajo v dežju, s tem, da so vključeni (samodejni) brisalniki vetrobrana, in bi hitrost zmanjšal. Prikaže pa dodatni znak s pogojno omejitvijo.

Takole čez prst bi lahko rekli, da nam je pametni omejevalnik pomagal vzdrževati pravo hitrost na približno dveh tretjinah poti. Ni zelo slabo, odlično pa tudi ne. V praksi to namreč pomeni, da je treba budno spremljati, katera omejitev je veljavna, in po potrebi omejevalnik izključiti ali ga nastaviti ročno.

V hondi HR-V slabše

V hondi HR-V je princip tak, da voz­nik preklopi v ustrezen način, počaka, da avto prepozna omejitev, in jo nato vključi. Če znaku za omejitev sledi tudi tisti za konec omejitve, sistem izključi omejevalnik. Vendar tudi ta avto ne ve, da znak za konec naselja ali križišče izničita omejitev. Takrat vztraja pri njej in voznik jo mora ali ročno izključiti ali pohoditi pedal za plin do konca, da avto pospeši čez nastavljeno hitrost. Zna pa spremeniti omejitev, ko prepozna nov takšen znak. Nastavljanja »tolerance« nismo našli. Šepata prepoznavanje znakov za ovinki in povezava z drugimi sistemi v avtu (navigacija itd.).

 

Zdi se, da so vsi tovrstni sistemi še v začetni fazi in da je njihova »pamet« še precej omejena. Za zdaj je zato skoraj bolje omejevalnik hitrosti še naprej nastavljati ročno.