Tiskane izdaje
S kom začeti – morda z enim od unikatnih izdelkov na temo koles in lesa. Pred 12 leti ga je izdelal Igor Ravbar. Njegovo umetnino pogosto vidite pred Narodnim muzejem Slovenije, kjer je zaposlen kot restavrator. »Najprej sem se ukvarjal z lesenimi čolni iz smrekovih letvic, ki so bile obložene s poliestrom in steklenimi vlakni. Nekaj lesa mi je ostalo, zanimalo me je izdelati še kolo. Iskal sem informacije po spletu, v knjigah, dobil sem nekaj načrtov in si zamislil, kako naj vse skupaj izpeljem pri lastnem izdelku. Nisem se oklepal strogih ravnih linij, saj je les mogoče lepo kriviti,« nam pripoveduje sogovornik.
Za okvir je uporabil laminirani les, skupaj lepil smrekove letvice, vmes dajal plasti bukovega furnirja. Posebnost so vilice in krmilo, ki jih je naredil iz enega kosa, znotraj je kovinsko jedro. Z okvirjem jih je povezal s kovinskim zgibom, ojačen je še spodnji del zadnjih vilic, od pedalov do pesta zadnjega kolesa. Ravbarjevo kolo, ki nosi ime woo1, ima lesene celo blatnike, sedež in prtljažnik. Poudarja, da gre za mestno kolo za počasno vožnjo in da ga je v vsem tem času vozil v skoraj vsakem vremenu. Vmes je moral tudi že kaj popraviti, a še vedno meni, da je izbral pravo kombinacijo lesenih in kovinskih delov.
Bi naredil še kakšno? »Samo enega ne več, morda večjo serijo vsaj desetih primerkov, potrebno bi bilo še testiranje, da bi še kaj izboljšal,« pravi Igor Ravbar, ki naslednikom pri takšnih izdelkih priporoča veliko preizkušanja, saj se les na dolgi rok vendarle obnaša različno.
Projekt proizvodnje
Kolesa Tratar so model mestnega tipa, pri katerem močno izstopa lesen okvir. Janez Tratar, navdušen kolesar in hkrati inženir lesarstva, ga v domači delavnici v ljubljanskem Trnovem zastavi tako, da vzame več plasti furnirja, poskrbi, da vlakna tečejo v pravo smer, jih zlepi, in ko je lepilo še sveže, stisne v želeno obliko. Okvir je lahko iz kombinacije macesna in jesena ali oreha in hrasta. Kovinski deli so vanj vijačeni in lepljeni za večjo varnost. Kolo deluje na oko čisto, skoraj asketsko – brez blatnikov, z ravnim krmilom. »Poleg estetike gre tudi za to, da les bolje duši vibracije, zaradi česar so lahko pnevmatike bolj napolnjene in kolo hitrejše,« na vprašanje o primerjavi z aluminijastimi izdelki odgovori Tratar.
Prva različica ima eno prestavo in V-zavori; drugo je opremil z menjalnikom z dvema prestavama v zadnjem pestu, spredaj pa vsaj kot prototip z diskasto zavoro in zadaj še z možnostjo zaviranja s tako imenovano kontro. Platišči sta 28-palčni, s poltabularji, kolesi tehtata 11 in 12,5 kilograma. Izdelava je ročna, če bi šli v proizvodnjo, bi morda za pripravo določenih delov uporabili petosni simultani rezkalni stroj CNC.
Cena kolesa Tratar bi se začela pri 1600 evrih. Govorimo v pogojniku – projekt koles Tratar, pri katerem sodelujeta še Matej Ramšak in Nejc Puš – zbira podporo na platformi za množično financiranje Kickstarter, kjer želijo izmeriti interes in zbrati sredstva za zagon proizvodnje. Pridobili bi radi 25 tisoč dolarjev, kolikor bi potrebovali za zagon izdelave, ki pa bo še vedno za razmeroma butična. Takrat bodo začeli tudi postopke za pridobivanje potrebnega uradnega certifikata, za kar pa so prepričani, da ne bo ovir, saj da so kolo sami že dodobra preizkusili.
Leseni cruiser
Tudi Iztok Mohorič je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir lesarstva in je iz lesa naredil že marsikaj. Da bi bilo mestno kolesarjenje udobnejše, si je omislil leseno kolo, in ker sam rad jadra na valovih, mu je bilo blizu kolo uživaškega sloga cruiser, z udobno sedežno držo, udobnim sedežem in širokim krmilom. Prvo je izdelal lani, drugo, ki ga je predstavil na razstavi Čar lesa, pa maja letos.
Okvir, ki je rahlo kvadratne oblike, je votel, modeliran v 3D-programu, narejen na stroju CNC iz bukove vezane plošče, zlepljen, ročno dodelan in zaščiten. Poseben videz mu daje dokaj širok presek okvirja, ki nedvomno pritegne pozornost. Platišči sta 26-palčni z nekaj debelejšima pnevmatikama (o večjih za zdaj ne razmišlja). Kolo je lahko brez prestav ali s tremi prestavami, z zavoro V spredaj in »kontro« zadaj, tehta 15 kg. Poimenoval ga je woodster in stane nekaj manj kot 1500 evrov; tudi Mohorič cilja na tujino.
»Nekaj sem jih že prodal, tudi na otoke v toplih krajih. Pravkar sem končal program Podjetno v svet podjetništva na regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, zato bom iz tega projekta poskusil narediti nekaj več,« pove sogovornik, ki sicer za izdelavo oziroma dobavo naročenega izdelka potrebuje približno dva tedna.
Kolo kot diplomsko delo
Da je kolo iz lesa lahko uspešen predmet diplomskega dela, je dokazal Jure Lipar. Seveda je tudi njemu les blizu, saj se v Lahovčah pri Cerkljah že več generacij ukvarjajo z mizarstvom. Ko sem se odpravil na obisk k njemu, sem imel v mislih njegov prvi izdelek, ki ga je izdelal že pred časom, a me je pričakal še z dvema. Diplomski prvenec je bila cestna specialka, narejena iz jelševega lesa. »Z njo sem združil svojo športno aktivnost in izobrazbo,« pravi Lipar.
Tudi on je uporabil petosni stroj CNC, za osnovo je imel tridimenzionalni računalniški model. Lesen okvir je zasnoval iz dveh votlih polovic s prekati, da je zmanjšal težo. Po votlem delu potujejo vse žice za menjalnik, zavore. Pri prvem primerku je šlo za poskusni prototip, ki pa se je že skoraj nepričakovano dobro vozil. Potem je izdelal še bolj trekinško kolo iz jesena in najnovejše cestno »dirkalno« kolo iz javorja, ki tehta le 8,5 kg, pri čemer je pomembno, kakšno opremo vgradite nanj.
Kolesa so atraktivnega videza, z lepo vgraviranim logom. O vrednosti pač ne gre govoriti, saj jih je izdelal zase. Videli bomo, ali se bo Jure Lipar kdaj lotil proizvodnje. Če in ko bodo v prodaji – za kaj takega je po besedah njegovega očeta potrebnega še veliko testiranja z vidika ustreznosti in varnosti –, pričakuje normalno ceno za srednji cenovni razred takšnih koles.
