Leteči avtomobili in nove ideje osebnega prevoza

Vožnja po cesti in zraku z istim vozilom - prvi prototipi z načrtovano omejeno proizvodnjo.  Na drugi strani velika zamisel  množičnih letečih taksijev, kjer bo sodeloval tudi  Pipistrel.

Objavljeno
28. april 2017 16.14
Gašper Boncelj
Gašper Boncelj

O avtomobilih, ki bi bili tako ali drugače sposobni leteti, poslušamo, beremo in gledamo že dolgo. Čeprav se tudi danes ne zdijo mnogo bližje od sanj, pa takšni načrti vedno znova vznikajo. Ne vemo, ali je razlog v vedno več­ji gneči na cestah, novicah iz velemest, ki se utapljajo v kolonah in z njimi povezanih okoljskih problemih, toda v zadnjem mesecu ali dveh je bilo objavljenih kar nekaj zamisli in celo proizvodnih idej o letečih avtomobilih.

Prejšnji konec tedna se je na razstavi superavtomobilov v Monte Carlu (Top Marques Monaco) s svojim izdelkom predstavila družba Aeromobil. Zanj pravijo, da gre do konca desetletje v proizvodnjo. To slovaško podjetje deluje že nekaj let in je prvi prototip avtomobila letala predstavilo že leta 2014, a se preizkusna vožnja ni končala najbolj uspešno. Zdaj so menda zares pripravljeni; njihov izdelek v obliki solze, ki je dolg šest met­rov, se lahko v treh minutah prelevi v letalno napravo z razponom kril devet metrov in seveda nazaj v avtomobil, ko se krila umetelno zložijo. V njem se peljeta dva pot­nika, kot avtomobil lahko doseže največjo hitrost 160 km/h in ima po zatrjevanju snovalcev doseg 700 km, kot letalo pa naj bi zmogel preleteti podobno razdaljo, in sicer z največjo hitrostjo 360 km/h. Med poletom dvolitrski bencinski bokserski motor z močjo 224 kW (300 KM) prek direktnega prenosa poganja zadaj nameščen propeler, med vožnjo pa ta motor kot generator ustvarja energijo za dva električna motorja, ki ženeta sprednji kolesi. Kakor pravijo pri Aeromobilu, bo moral imeti kupec pilotsko licenco, za vzletanje pa temu namenjeno in odobreno površino, ki bo dolga vsaj 600 metrov. Cena enega primerka naj bi znašala od 1,2 do 1,5 milijona evrov, načrtujejo, da jih bodo izdelali približno 500.

Na istem dogodku so prikazali tudi svojevrstnega tekmeca iz Nizozemske z imenom pal-V liberty. Njegov snovalec je Robert Dingemanse. Liberty je manjši, meri štiri metre, ima tri kolesa. Za vzlet ima zložljiv dvižni rotor, ki ga zažene gibanje zraka po principu žirokopterja, motor pa nato poganja propeler zadaj. Drugi motor je namenjen pogonu koles na tleh. Vzletna steza mora biti dolga vsaj 180 metrov, priporočajo še 100 metrov več. Tudi pal-V liberty sprejme dva potnika, s hitrostjo 160 km/h lahko preleti 400–500 kilometrov in podobno kot pri Aeromobilu snovalci pravijo, da lahko leti v kakršnih koli vremenskih razmerah. Menda sprejemajo rezervacije, polna cena pa naj bi znašala od 300.000 do 400.000 evrov. Kakor piše britanski Autocar, naj bi jih izdelali 50.

To pa niso edini načrti v tej smeri. Znano je, da že nekaj let komercialni avtomobil letalo razvija ameriška družba Terrafugia. Podjetje iz Massachusettsa je model TF-X zasnovalo kot avtomobil s pri strani zloženimi krili, ki naj bi zmogel vzleteti navpično navzgor. Vendarle se njegov tržni nastop kar odmika ... bo kdaj dočakal komercializacijo?

Ne vemo, kako resni so njihovi načrti, a na marčni avtomobilski razstavi v Ženevi je precej pozornosti vzbudila študija, ki sta jo skupaj pripravila Volkswagnov italijanski oblikovalski studio Italdesign in evropski letalski konzorcij Airbus. Izdelek pop.up ima majhno potniško kapsulo (dolžina 2,5 metra, sprejme dva potnika), ki jo je mogoče priključiti bodisi na cest­ni modul (pogon v smislu električne rolke) ali na zračnega. Tega sestavljajo štirje rotorji, ki kapsulo dvignejo navpično v zrak in samodejno prepeljejo na vnaprej izbrani cilj. Kakor so v promocijskem gradivu študije zapisali pri Airbusu, je agresivna urbanizacija, eden od trajnih svetovnih trendov, vodila k nastanku megamest z več kot 10 milijoni prebivalcev. Do leta 2030 naj bi bilo takšnih megapolisov že 40, v njih bo živelo pet milijard ljudi, stroški prometnih zastojev pa se bodo povečali na 350 milijard evrov na leto! Zato se jim zdi razmišljanje o novih smereh urbanega transporta smiselno, kakor je nekje dejal Mathias Thomsen iz Airbusa, pa bi bili prevozno sredstvo, kot je pop.up, za komercialno uporabo sposobni izdelati v sedmih do desetih letih.