Maserati levante je Italijanski športnoterenski ekstravagantnež

Prvi Maseratijev športni terenec deluje kot privzdignjeni ghibli s kombijevskim zadkom.

Objavljeno
20. januar 2017 18.25
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin
Levant je sredozemski veter z vzhoda, ki lahko ustvarja visoke valove, prinaša oblake in dež ali kot levant blanc napoveduje stabilno in lepo vreme. Zdi se, da bi bil lahko prodajno stabilen tudi romansko prefinjeni in po zasnovi terenski maserati levante.

Naloga najnovejšega maseratija je jasna. Levante bo moral še utrditi hišno ekonomijo, ki se je začela opazno spreminjati po rojstvu športne limuzine ghibli. Po njeni zaslugi je butično, a finančno večinoma bolehno italijansko podjetje lani prodalo približno 34 tisoč vozil. Zdaj naj bi levante, ki se primerja predvsem s porschejem cayennom, BMW X6 in mercedes-benzom GLE coupe, to številko dvignil za vsaj 25 tisoč primerkov na leto. Razlogov za optimizem ne manjka, eden od njih je že njegova oblika.

Podobno imeniten kot zunaj je tudi znotraj. Zdi se kot s kolonialnim pridihom oplemeniten milanski butik s slovite ulice Monte Napoleone. To je svet prefinjenega usnja, tudi z možnostjo dvobarvne kombinacije na armaturni plošči in odlo??itve med temnimi plastičnimi, lesenimi ali karbonskimi dekorativnimi elementi. Tu je še opcijski paket zegna edition z delnim oblazinjenjem s svileno tkanino. Barvnih kombinacij je 28. Sledi seznam sodobne tehnologije, z 8,4-palčnim sredinskim zaslonom in vrtljivim izbirnim gumbom, kakršnega pogrešamo v sorodnem ghibliju. To pa je tudi svet avdio užitkov, pri čemer velja izbirati med sistemom Harman Kardon z 900 vati izhodne moči in 14 zvočniki ali Bowers & Wilkins s 1280 vati in 19 zvočniki.

Levante, ki spominja na privzdig­njenega ghiblija s kombijevskim zadkom, je kljub temu ustvarjen predvsem za hitro premikanje po asfaltnih površinah, naj bo sonce, dež ali sneg. Pogon je vedno štirikolesni, a s tendenco po izdat­nejšem prenosu moči na zadnji kolesi. Nič manj ključno ni zračno vzmetenje z možnostjo šeststopenjske nastavitve oddaljenosti karoserije. Osnovni odmik od tal 208 milimetrov lahko pri najbolj terenski nastavitvi spremeniš za štiri centimetre. Pri izbiri najbolj športnega obnašanja (aero 1) se maserati spusti za 35 milimetrov. Še dodaten centimeter nižje lahko stoji ob vstopanju in izstopanju ter nakladanju prtljage.

Pričakovana je iz ghiblija povzeta pogonska vsebina. Glavnina slovenskih kupcev bo posegla po trilitrskem dizelskem šestvaljniku z dvema turbopolnilnikoma, z 202 kW (275 KM) in 600 Nm navora, največjo hitrostjo 230 km/h in pospeškom do 100 km/h 6,9 sekunde. Njegov izpušni sistem je opremljen z dvema zvočnikoma za zunanjo simulacijo bencinsko obarvanega zvoka, česar zagotovo ne potrebuje enako velik bencinski biturbo s konkretno mero Ferrarijevih genov in 316 kW (430 KM). Takšen levante potegne z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvema obvolanskima prestavnima ročicama do stotice v 5,2 sekunde in vse do 264 km/h. Nov posladek prinaša zadnji diferencial s spremenljivo stopnjo samozapornosti, ki doseže med pospeševanjem do 24 in med zaviranjem do 38 odstotkov.

Vse to pomeni, da je levante tak­šen kot vsi novodobni maseratiji: lep, tehnično privlačen, po potrebi glasen in neskončno zabaven. Poleg zračnega vzmetenja velja omeniti še elektronsko nastavljive blažilnike, podvozje iz aluminija in magnezija, zadnjo premo s petimi vzdolžnimi ter prečnimi vodili, 18- do 21-palčna kolesa in športni program z dvema nastavitvama. S prvo povečaš odzivnost motorja in menjalnika ter glasnost izpuha, z drugo otrdiš in znižaš podvozje.

Pri nas naj bi po načrtih uvoznika na leto prodali približno 15 terenskih maseratijev. Za dizelskega je treba odšteti najmanj 87 tisoč evrov. Zaradi emisijskih dajatev je precej dražji bencinski levante z vstopno ceno 122 tisoč evrov, a bolj ekskluzivno in pristno motorno melodijo.