Novodobne legende: Renault avantime

 Najbolj predčasni francoski kupe

Objavljeno
29. januar 2016 19.19
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin
Avantime združuje večino idej nekdanjih avtomobilskih zasnov – zdi se kot starosta novodobnih križancev. O tem, kaj je v resnici ta 4,6 metra dolgi avtomobil z enim bočnim parom vrat, ni enotnega odgovora.


Po francoskih trditvah je kupe. Vendar to ne drži – vsaj čistokrvni ni! Po prostornosti se spogleduje s karavani in enoprostorci, po opremi je blizu prestižnim limuzinam, glede na visoko sedenje je skoraj terenec. Nato spustiš navzdol zajetna stranska stekla, odpreš veliko panoramsko strešno okno in misliš, da si v kabrioletu.

Avantime je tako še danes epitom uživaškega prevažanja, ki se spogleduje s svobodoljubno in nič uniformirano filozofijo. Temu ne gre oporekati! Drugačnost kaže v atraktivni ali vsaj v marsičem zanimivi podobi. Vsaka bočna vrata merijo v dolžino 1,4 metra in tehtajo zajetnih 55 kilogramov. Še kompozitna vlakna, iz katerih so izdelana, tako kot večina karoserije, jih ne naredijo lahkotna. A posebnost je drugje. Ob pomiku navzven se z notranje strani, poenostavljeno povedano, prelomijo, zaradi česar se odprejo pod manjšim kotom in bolj vzporedno z vozilom. Med njimi in zadnjim bočnim steklom zaman iščeš stebriček. Ni ga! Nenavaden je avantime tudi na cesti. Spominja na tretjo generacijo espacea, po katerem je podedoval podvozje, s sicer tršo nastavitvijo blažilnikov in vzmeti. A to ni športnik! To je bolj kot ne 1,8 tone težka potovalna križarka z največ 3,0-litrskim bencinskim šestvaljnikom s 152 kW (210 KM), ki ni nikoli štel med tehnične bisere. Podobno velja za pozneje dodani 2,0-litrski bencinski turbo in precej pokvarljivi 2,2-litrski dizel.

A največja težava ni bila v motorjih. Neslavni konec, zaradi katerega je avantime zdaj vse bolj zbirateljski avtomobil, je povzročila ekonomika Renaultovega pogodbenega partnerja Matre. Leta 2003 oziroma po dveh letih so zaradi rdečih številk čez noč ustavili proizvodnjo. Je bilo pa kljub temu kar nekaj teh galskih kupejev prodanih celo pri nas. V Sloveniji jih menda vozi še vsaj 30, kar bi lahko zadostovalo za uvrstitev na vrh svetovne lestvice narodov z največ avantimi na prebivalca.

Precej izzivalen je ta avtomobil za lastnike še po eni plati. Nekateri njegovi deli so dragi kot žafran. Za novo prednje steklo je bilo treba zaradi nedobavljivosti še pred kratkim odšteti skoraj štiri tisoč evrov – na srečo so cene zaradi ponudbe neoriginalnih stekel pred kratkim precej padle. Kot suho zlato se prodajajo tudi zunanji ogledali in predvajalnik za CD plošče, ki ima čisto samosvoj način priklopa, pri Renaultu pa zanj plačaš več kot dva tisočaka. Lepo vzdrževani in originalni avantimi zato že lep čas pridobivajo ceno, čeprav jim do vstopa med čistokrvne starodobnike manjka še veliko let.