Tiskane izdaje
Pariz -Letošnja pariška predstava ni imela ravno dobrega uvoda, kar nekaj velikih imen se ji je odpovedalo. Ampak pri tistih, ki so prišli, je bilo kaj videti in slišati. Tokrat so bile morda bolj kot avtomobili, ki jih bomo kupili jutri, zanimive nekatere strateške odločitve in napovedi. Predvsem o električnem pogonu. Zdaj lahko le čakamo, ali se bo vse, kar smo slišali, v nekaj letih res zgodilo.
S kom začeti? Morda s tistim, ki je bil zjutraj prvi na vrsti, in tistim, pri katerem smo strateške spremembe pričakovali, če naj začne neko novo zgodbo. Volkswagen je v Pariz pripeljal študijo I.D., lep razstavni električni avtomobil, ki na ceste verjetno ne bo prišel tako zelo čeden in čist, bo pa prišel, in to do leta 2020, ko bo za proizvodnjo pripravljen kot prvi električni avtomobil z nove platforme, ki je namenjena le takšnemu pogonu. Z zelo kratkim sprednjim previsom, akumulatorji v dnu in napovedanim dosegom do 600 km! Izjemna številka, ki je lahko res marketinška, a tudi nekaj manj ne bo slabo. Šef znamke VW Herbert Diess je govoril o merah golfa, prostornosti passata, avtomobilu, ki da bo stal toliko kot zdaj dizelski golf. Leta 2025 naj bi Volkswagen na leto prodal milijon avtomobilov na električni pogon in imel še 13. znamko, ki bo zagotavljala kar najširše mobilne storitve. Novi koncept bo sicer zasnovan tako, da bo nekoč lahko deloval kot avtonomno vozilo.
Tudi Mercedes-Benz je pripravil podobno predstavitev. Nova generacija električnih smartov (večjega forfour bodo izdelovali v Revozu) se je zdela kot uvod v novo družino avtomobilov, ki jo pripravljajo pod skupnim imenom ali podznamko EQ. Prvi bo športni terenec, ki ga je nakazal lep razstavni avto generation EQ concept. S športnimi terenci bodo pri Mercedesu novo električno dobo začeli zato, ker je to po besedah njihovega prvega moža Dietra Zetscheja tip avtomobila, ki jim prinaša lepe uspehe, doslej so jih prodali štiri milijone. Prvi SUV iz serije EQ naj bi bil pripravljen ob koncu leta 2018, doseg bo menda konkreten, kot pri avtu z motorjem z notranjim zgorevanjem.
To vozilo je del projekta, ki poleg elektrifikacije vključuje še povezljivost, souporabo in avtonomno vožnjo.
Seveda niti pri Daimlerju niti pri Volkswagnu ne mislijo, da dizlov in klasičnega pogona ne bo več, a Oplov šef Kar Thomas Neumann je med vrsticami namignil na negotovost glede višjih stroškov, ki jih povzročajo nove emisijske zahteve in ostrejše merjenje, kar bi ogrozilo ekonomičnost predvsem pri manjših avtomobilih. Tudi Opel je tokrat v Parizu jezdil na električnem valu, z novo opel ampero-e, ki je v nasprotju s prej omenjenima že pripravljena za proizvodnjo in bo v Evropi naprodaj prihodnjo pomlad. Gre za presenetljivo prostoren model, ki lahko postane edini avto v družini, z enim napolnjenem zmore prevoziti teoretičnih 500 in realnih 400 km, za baterije bo veljalo dvoletno jamstvo. O ceni še niso rekli nobene, tudi ne o morebitni izdelavi v Evropi. Ampera-e je namreč tehnični dvojnik chevroleta bolta in oba nastajata v ZDA. Oplov šef prav tako ni imel odgovora na naše vprašanje, ali bodo kdaj v Evropo pripeljali svojo različico nove generacije priključnega hibrida chevroleta volta. Električni nastop je pripravil tudi Renault, in čeprav na pogled ni mogel biti tako atraktiven, je bil zanimiv. Pred štirimi leti je prav na Mondialu Renaultov šef Carlos Ghosn predstavil njihov prvi povsem za električni pogon pripravljeni avtomobil zoe in zdaj so ga posodobili – predvsem so povečali doseg na 400 km. Novinec utegne biti malce dražji od dosedanjega modela. Ker pa gre za najbolj prodajani električni avto v Evropi, bo sedanje lastnike verjetno zanimalo, ali bo mogoča nadgradnja baterije iz obstoječega modela in koliko bi to stalo.
Športnim terencem, SUV-om, moramo nameniti vsaj kak odstavek, čeravno smo o tem fenomenu pisali že preveč. Novosti je bilo namreč spet veliko. Še najbolj klasično je deloval po dolgih letih nov land rover discovery, za katerega zagotavljajo, da še naprej dobro obvlada teren, na pogled pa je kljub zajetnosti manj oglat kot predhodnik. Peugeot je širši javnosti predstavil dva nova SUV-a, pri večjem z oznako 5008 je to tudi izrazito poudaril, manjši 3008 je bil tako usmerjen že prej. Sta si kar podobna in kljub drugačni pojavi prostorna, oba sta dobila novo izvedbo i-cockpita, ki vsaj na prvi pogled deluje všečno. Zanimiv manjši športni terenec bo Suzukijev ignis, takšnih avtomobilov ima ta znamka že veliko. Precej večji je novi audi Q5, ki deluje bolj lahkotno kot predhodnik. Tudi BMW bo očitno naredil vse mogoče izpeljanke svojih SUV-ov. sicer je še koncept, ampak X2 bo postal kupejevski X1, za gospodične, ki se zdaj vozijo v range roverju evoquu. Še en večji SUV je stal ob strani Renaultovega prostora – novi koleos. Seat ni pokazal kakšne novosti, je pa imel svoj paviljon, med velikimi dvoranami, in je objavil, da se bo njegov mali SUV, ki pripelje prihodnje leto, imenoval arona. Ne bo odveč dodati, da bodo imeli vsi ti športni terenci uvodoma še klasičen pogon.
Bili so tudi avtomobili, ki niso SUV. Še sreča, bi lahko rekli. Korejska predstavnika hyundai i30 in kia rio sta povsem nova, njihov oblikovalski šef Peter Schreyer je pri Hyundaiu še vedno bolj zadržan kot pri Kii. Honda je prikazala končno izvedbo novega civica in znova potrdila, da je pri njej vsaka generacija avtomobilov zelo drugačna od prejšnje. Citroën je po videnem ubral dobro potezo, ko je oblikovne elemente všečnega, a vendar nišnega modela cactus C4 uporabil in nadgradil pri novem citroenu C3, ki ima seveda že v štartu veliko širšo publiko. Za konec pa največje presenečenje. Že zato, ker v nasprotju s številnimi skrbno varovanimi premierami, o katerih je že prej ali vsaj na predvečer predstavitve »ušla« vsaj kakšna slika, pri Nissanu ni bilo tako. Nova micra, peta po vrsti, je atraktiven majhen avto – kljub večjim meram je malce krajša od štirih metrov – in na srečo čisto drugačna od prejšnje generacije svetovnega avtomobila, ki je bil za Evropo neprimeren. Zdaj se bo lahko enakovredno merila s tekmeci, kot so VW polo, ford fiesta in ne nazadnje renault clio. S slednjim bosta skupaj nastajala v Franciji, kar po dolgih letih pomeni tudi vrnitev njene proizvodnje na staro celino.
