Preizkusili smo: BMW 730d xdrive

Tehnično avantgardna, a oblikovno diskretna admiralska ladja.
Objavljeno
15. januar 2016 20.54
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin

Njeno poslanstvo je sprememba prodajne statistike med superlimuzinami, kjer nosi lento prodajnega prvaka mercedes razreda S. Največja aduta sta zračno vzmetenje in tehnična dovršenost, zunanjost je manj pompozna in radikalna.

To ni limuzina, po kateri bodo posegali bahaško razpoloženi predsedniki uprav in drugi promocije željni nastopači. Sedmica je zanje preveč diskretna, čeprav je njena arhitektura bolj ostra kot včasih. Tu ne gre iskati romanske razposajenosti, britanske vzvišenosti, ameriške dramatičnosti ali česa čudaškega v oblikovalskem stilu nekoč pri BMW čislanega Chrisa Bangla. Sedmica, ki je precej podobna nekdanji, je zgolj jekleno čvrsta, nemško prečiščena in ravno prav »stroga«, da je ne spregledaš. A nič več! Notranjost je bolj aristokratska. To je svet plemenitega usnja, prefinjeno lakiranega lesa in do potankosti zloščenega, a vseeno precej hladnega aluminija.

Nadgradnjo predstavlja obilje visoke tehnike. Merilniki so tak­šni kot v najnovejših letalih. Nič ni analogno, vse je digitalno. Izbiraš lahko med tremi grafičnimi zasnovami: običajno s prevladujočo belo osvetlitvijo, modro s poudarkom na prikazu podatkov o porabi energije in možnostih varčevanja z njo ter kričeče rdečimi merilniki s prikazom motorne moči in navora. Tehnična avantgarda se nadaljuje z informacijskim sistemom, ki je kljub navidezni zapletenosti preprost.

Prav tako izstopa ključ z barvnim zaslonom, ki se zdi kot majhen telefon. Z njim preveriš, ali je avtomobil zaklenjen in zavarovan z alarmnim sistemom, ali si res izključil vse luči in zaprl stekla. Za povrhu nastaviš čas ogrevanja notranjosti s precej glasnim in zaradi izpušnih plinov dizelsko »dišečim« grelnikom ter preveriš avtonomijo. Velja dodati, da je ključ zajeten, zahteva občasno polnjenje prek USB, ne pa brezstične povezave in sporazumevanje med njim in avtomobilom je omejeno na nekaj deset metrov. A to so sladke težave. Resnejša pripomba se nanaša na parkirni sistem s štirimi kamerami s 360-stopinjskim prikazom, ki so preveč občutljive na vremenske razmere. Dežne kapljice, megla, rosa in nesnaga s ceste hitro onesposobijo njihove leče. V slabem vremenu je zato delovanje video­sistema že nekaj kilometrov po prihodu iz avtopralnice okrnjeno. Slike postanejo motne in neuporabne. Zakaj nima sedmica vsaj na zadku kamere, ki se pomakne navzven ob vklopu vzvratne prestave, ni jasno.

Bolj všečno je ukazovanje s kretnjami dlani, tako da lahko glasnost avdiosistema uravnavaš s krožnim gibom prsta pred informacijskim zaslonom v slogu pomikanja urnega kazalca. Kdo izmed (pretežno starejših) lastnikov tako dragih avtomobilov si želi in se zmore ubadati s takšno tehniko, je drugo vprašanje. Je pa v sredinski naslon zadnje klopi vgrajena tablica znamke Samsung z aplikacijo za ukazovanje različnim napravam brez dvoma zelo všečna igrača. Z njo si med drugim vklopiš in izbereš masažo, ki jo dobiš ob doplačilu na vseh štirih sedežih. A ker smo se ravno dotak­nili teme, kako sedi »predsednik uprave«, je le treba povedati, da je osnovna sedmica zadaj rahlo utes­njena.

Odgovor na vprašanje o racio­nalnosti ponuja 3,0-litrski dizel. Šestvaljnik z močjo 195 kW (265 KM) in 620 Nm navora med 2000 in 2500 vrtljaji teče kot po maslu. Bavarska mehanika se zdi prav tako prefinjena kot Vivaldijevi violinski koncerti. Motor, osemstopenjski menjalnik in štirikolesni pogon delujejo kot brezhibno uigrana ekipa. Od nič do 100 km/h pospešiš v 5,8 sekunde in zlahka dosežeš elektronsko omejeno hitrost 250 km/h. Poraba goriva je ob tem vse prej kot velika. S sedmimi do osmimi litri zlahka shajaš, na odprtih cestah še z nekaj manj.

Za povrhu je to prva serija 7 z zračnim vzmetenjem, ki se po uglajenosti in vrhunskem udob­ju kosa z mercedesi razreda S. Sedmice so bile doslej vedno zasnovane bolj športno, zato po dolgih vožnjah iz njih nikoli nisi izstopil tako svež in sproščen kot iz največ­jih mercedesov. Nova 1,9 tone težka križarka s karoserijsko zasnovo z dodatki karbonskih vlaken pa se pelje lahkotno in udobno, malce glasnejše postane podvozje le na večjih asfaltnih luknjah. To je hkrati precej športna limuzina, ki se pri večji hitrosti samodejno približa k tlom, otrdi blaženje in spremeni nastavitev volanskega ojačevalnika. Ni pa po vodljivosti tako ostra in zabavna, kot je recimo maserati quattroporte z drugačno in nič primerljivo tehniko in filozofijo.

Nova sedmica je nedvomno avtomobil razkošja, tehnike in salonske uglajenosti. Zdi se, da se v tem pogledu prvič resno postavlja ob bok stuttgartskemu rivalu in hkrati uvaja v najvišji avtomobilski raz­red kar nekaj novih tehnoloških prijemov. O revolucionarnih dejanjih, s katerimi bi Bavarci opazno spreminjali prodajna razmerja v najvišjem limuzinskem razredu, pa kljub vsemu ne gre pisati.