Tiskane izdaje
Takšen BMW i3 nosi oznako rex, kar je okrajšava za range extender ali podaljševalnik dosega. To pomeni, da ima avtomobil poleg električnega motorja, ki žene zadnji kolesi, še mali bencinski motor, ne za pogon koles, ampak kot pogon generatorja za ustvarjanje električne energije. Zažene se, ko so litij-ionski akumulatorji že skoraj prazni, voznik pa se lahko tudi odloči, da varčuje z baterijo in ga zažene sam (z izbirnikom v infozabavni napravi), ko se zaloga energije v njih zmanjša pod tri četrtine. V tem delu leta, ki ni prehladen ali prevroč, je bilo z napolnjenimi akumulatorji mogoče prevoziti med 120 in 130 km, ko je elektrike v njih že počasi zmanjkovalo, pa se je vključil še dvovaljni bencinec, kar je omogočilo še podobno dodatno količino kilometrov, vsega skupaj bi torej doseg znašal približno 250 km.
Ko smo se tako vozili v mestnem prometu s skoraj neslišnim pogonom in smo zalogo energije v litij-ionskem akumulatorju že skoraj porabili, se je z malce nenavadnim zvokom nekje v ozadju vključil bencinec. Če smo se peljali počasi, je bilo to brenčanje kar moteče, pri malo večji hitrosti pa ga skoraj ni bilo slišati. Z dodatnim bencinskim motorjem kot podaljševalnikom dosega je avto dobil še ena vratca za polnjenje – spredaj desno je skozi bencinski dulec mogoče natočiti devet litrov goriva. Za vratci zadaj desno je priključek za elektriko; avto smo tokrat polnili predvsem na domači šuko vtičnici. Popolnoma prazni akumulatorji, ki zmorejo shraniti slabih 19 kWh energije, so se tako napolnili v približno desetih urah. Seveda se lahko z i3 rex zapeljete tudi na hitre polnilne postaje.
Sicer pa zanj velja, da je nadvse prepoznaven mali beemve, ki je nekaterim kot pojava nadvse všeč, drugim sploh ne, ga pa ni mogoče zgrešiti. Ne nazadnje tudi zaradi drugega para vrat, ki se odpirajo v nasprotno smer kot prednja – mi resda nismo opazili, da bi za potnika zadaj pomenila kakšno veliko praktično prednost. Znotraj je i3 rex pripravljen lepo, a se je zdelo, da je v njem malo več plastike, izvedba z lesom v osnovni različici je delovala še prijetneje. Dva ločena prikazovalnika najrazličnejših informacij me nista motila, grafika podatkov in način dostopanja do njih sta zelo jasna, prepoznaven je obvolanski vzvod za prestavljanje po voznih načinih. BMW i3 rex lahkotno in neslišno pospešuje, lahko je kar hiter, odvisno od programa, v katerem se vozite. Ko spustite pedal za pospeševanje, močno zavira sam, tega se je treba kar navaditi. Zavor v mestu marsikdaj sploh ne uporabljate. Vzmetenje je ob ozkih pnevmatikah na velikih 19-palčnih platiščih delovalo dokaj trdo, a morda malce manj kot na testu z osnovnim i3. Za konec, i3 rex je konkreten izdelek, a takšen avtomobil tudi ob upoštevanju subvencije ni poceni, s kupom opreme za doplačilo še sploh ne. Še to, na trg bo kmalu prišla izvedba z zmogljivejšimi akumulatorji.
