Preizkusili smo: BMW M2 coupe

BMW je že tako pojem za avtomobilsko poskočnost: potem pa so znotraj te znamke modeli, ki so bolj športni od drugih, med njimi M2.

Objavljeno
26. september 2016 17.48
Andrej Brglez, Matjaž Ropret
Andrej Brglez, Matjaž Ropret

Mojster M

Dragi ljubitelji tetovaž, diagonal torbic in BMW-jev M3, kar vidite na fotografiji, je repelent za M3. M2 poje M3! OK, seveda, da ga ne, ampak v nečem je vendar večji car. BMW je poskrbel, da ostajajo razlogi za nakup M3 in druge hišne M-divjačine enako trdni kot do zdaj, a M2 ponuja nekaj, kar večji bratje težje, in je hkrati že skoraj pozabljena avtomobilska romantika. Prvinskost. M2 je skrajno iskren. Še posebno v ovinkih. V njih je tako neposreden, da je v predalu za rokavice dobro imeti rezervne spod­njice. Drugi M-ji so večji, močnejši in imajo občutno več vesoljske tehnologije. Lahko so stroji za resna dirkališča ali avtomobili za udobna poslovna in počitniška potovanja. Tudi M2 gre lahko na dirkališče, že kakšno manjše s številnimi zaprtimi ovinki, kot jih je po državah okoli nas vse polno, bo odlična rekreativna ploščad.

A to ni bistvo. Prvo bistvo je, da čutiš, kako se pogledi iz lokala na pločniku zataknejo na provokativne boke, platišča in spojlerje. Za drugo bistvo pa potrebuje M2 pravega voznika. Takega, ki se zna poigrati z epsko lego in izjemno natančnostjo volanskega mehanizma. Raz­log za super užitek je preprost. V vsej paleti M je prav iz tega stroja najlaže stisniti kar največ vozniških užitkov na običajnih domačih zavitih cestah. Seveda je moč velika, a pri M2 to še zdaleč ni najbolj privlačna vsebina. Lega na cesti je! Tako zelo, da te pri ostri vožnji zaskrbi, kdaj in kako bo ta zmaj enkrat ugriznil, ko ga boš sprovociral čez rob. Ko se to zgodi, pa bi fantom iz oddelka za stabilnostne asistenčne sisteme najraje takoj poslal zaboj hladnega piva! Ob focusu RS, ki smo ga prav tako preskušali letos, je to trenutno to. To sta nova šefa v mestu. In katerega bi izbral? Razlika v ceni je huda. Focus je za en mondeo cenejši. Pa ne za vstopni model! Ampak tudi M2 je od M3 cenejši za en BMW 1 ali skoraj za active tourer, kar spet ni malo. Pa tudi če denar sploh ne bi bil ovira, ne vem, kako izbrati. Pošteno rečeno, ne vem. Oba sta odlična, a hkrati popolnoma različna. Se pravi, vzamem oba.

Kakor želi voznik

Že na prvi predstavitvi na Hungaroringu se je BMW-jev novi šport­nik M2 izkazal kot mali dirkalnik in tudi na običajnih cestah je to svojo naravo potrdil. To ni v dirkaško preobleko predelana serijska (kombi)limuzina, od njih se razlikuje po nekaj pomembnih lastnostih.

Predvsem je bolj suveren pri legi na cesti in odzivih podvozja. Če drugi cestni športniki, ki so jim otrdili podvozje, radi skačejo čez luknje in so lahko precej nepredvidljivi, se M2 drži ceste v vse smeri. Ne odnaša mu niti zadnjega niti prednjega dela in ne meče ga v zrak. Prilepljen je na asfalt in omogoča mnogo več, kot dopuščajo običajne ceste in seveda cestnoprometni predpisi.

Ima tudi enega najbolj natančnih krmilnih mehanizmov v avtomobilih, dostopnih širšim množicam. Dejansko se ga da voziti na centimetre natančno, vedno se v navezi s podvozjem odziva točno tako, kakor voznik želi in pričakuje. Volan ni »pretrd« in je ravno dovolj neposreden, da je mogoče tudi skozi serpentine voziti brez preprijemanja in z ročnim pretikanjem z obvolanskima lopaticama. Doplač­ljivi samodejni menjalnik je sicer hiter, še posebno v športnih načinih, a za največje užitke in vožnjo po svojih željah je najbolje prestavljati ročno. Pospeški in odzivnost motorja – šestvaljni turbobencinec z 272 kW (370 KM) – so odlični, enako učinkovito jim sledijo zavore. Poraba ob umirjeni vožnji pade malo pod 13 litrov, ob ostrejši pa spet hitro naraste.

M2 ima nekaj sodobnih pripomočkov, iz standardnega nabora manjka kvečjemu prosojni zaslon pred voznikom, ki pa ga nisem pogrešal, infozabavni sistem z velikim zaslonom se mi je zdel celo odveč. Mogoče bi brez njega ali z drugačnim lahko celo popestrili ne preveč vznemirljivo notranjost. Vsekakor pa je renčanje s turbino podprtega šestvaljnika tako mogočno, da je poslušanje radia ali česar koli drugega v tem avtu brez smisla. Zaradi prostora M2 ne bo kupil nihče, vseeno pa povem, da je sedenje spredaj izvrstno, da gre v prtljažnik marsikaj, medtem ko zadaj odrasla sedita malo utesnjeno, otroka pa brez težav.