Tiskane izdaje
Tri dolžine, dve medosni razdalji, bogata izbira dizelskih motorjev in različne notranje zasnove – vse to je za osebni prevoz namenjeni spacetourer, ki je nastal v industrijski navezi Citroëna, Peugeota in Toyote.
To ni prestižni kombi, s katerim vas bodo peljali iz hotela do letališča, igrišča za golf ali mestnega središča z butiki. Spacetourer s paketom opreme feel je blizu predvsem družinam, v tem primeru ne gre za vrhunsko razvajanje, kakršno ponuja na drugo stran opremske pahljače postavljena različica z usnjenim oblazinjenjem, panoramsko streho in oznako business lounge. Je pa francoz, ki zamenjuje pred desetimi leti rojenega predhodnika, všečen, s prednje strani hudomušen in precej prikupen kombi, ki se noče enačiti z oblikovno robatimi, garaškimi brati.
Razlogov za takšno razmišljanje ni malo. Začne se s priročnostjo in prostorom, pri čemer gre v danem primeru za srednjo izvedbo s slabimi petimi metri dolžine, osmimi sedeži in stranskimi drsnimi vrati, ki jih za dodatnih 848 evrov poganja elektrika. Njihov pomik lahko sprožiš s stikalom na armaturni plošči, tistim ob zadnjih vratih, dotikom kljuke ali dotikom noge ob stranico zadnjega odbijača. Po domače povedano, vanj rahlo brcneš in že se (vsaj načeloma) vrata odprejo ali zaprejo, čeprav imaš roki zasedeni z nakupovalnimi vrečkami. Uporabniško izkušnjo dopolnjujejo prtljažna vrata z dvižnim steklom. Vse prej kot mačehovsko je nadaljevanje. Prednja sedeža sta zajetna, prav tako vsi v drugi in tretji vrsti, velja pa omeniti, da doplačaš za zadnjo vrsto dobrih tisoč evrov. Vsi sedeži so preprosto vzdolžno pomični, nastavljivi po naklonu in odstranljivi. Le težki so tako, da njihovo prenašanje ni opravilo za dame.
Spacetourer je znotraj na pogled in otip pričakovano plastičen, brez kakšnih vrhunskih občutkov. Tudi voznik bi želel imeti v rokah vsaj za odtenek manj plastičen volanski obroč. Bolj premijski je nabor novih tehnologij. Na sredinskem delu armaturne plošče stoji sedempalčni zaslon z upravljanjem na dotik z avdionapravo, telefonom s funkcijo mirror screen in 3D-navigacijo za dodatnih 900 evrov. Med doplačili je tudi vzvratna kamera, s katero utegne biti življenje precej bolj prijetno. Potnikom se bodo sicer zdeli pomembnejši podatki o ločeni klimatizaciji prednjega in zadnjega dela kabine, številnih manjših in večjih odlagališčih, priključkih za polnjenje mobilnih naprav, štirih vtičnicah z 12-voltno napetostjo in baterijski svetilki v prtljažniku.
V izvedbi z 2,0-litrskim dizlom s 110 kW (150 KM) je to sicer vse prej kot počasen avtomobil. S prednjim pogonom in šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki se ne zatika ali upira hitrim gibom, potegne do največje hitrosti 170 km
h – merilnik pokaže še dosti več! Kar zadeva vodljivost, se Citroënov kombi pelje zelo podobno kot osebni avtomobili. Vožnja je sproščena in nič naporna, le vzmetenje na luknjastih površinah ni tako uglajeno, da »kronane glave« ne bi tarnale nad težo življenjskih preizkušenj. A to velja le pri manj obteženem avtomobilu. Pri večji obremenitvi z največ približno tisoč kilogrami se vzmetni elementi rahlo podajo in začnejo bolj harmonično in uglajeno gladiti neravnine. Takrat se zdi spacetourer najboljši.
