Preizkusili smo: Fiat fullback 2.4d 4WD AUT 180 GLS

Tu ni prostora za domače znanje. Zdaj je čas globalizacije in kulturne »zmešnjave«, ko se lahko pod različnimi imeni skriva enaka vsebina. Podobno velja za novodobni Fiat, pri katerem so najprej klonirali mazdo MX-5 v 124 spider in zdaj mitsubishi L200 v fullback.

Podobnost z leta 2014 predstavljenim mitsubishijem je očitna. Torej lahko pozabite na romansko obliko, saj se začne in konča predvsem z logotipi, imeni in spremenjenima žarometoma. A nič zato, ključna je preverjena in glede tehnike trdoživa platforma, Japonci pa so mojstri teh izzivov. Tu ni pomislekov. Kak­šna pripomba se lahko nanaša le na kabino, ki je na visoki ravni, a se ji pozna, da je L200 pete generacije marsikaj podedoval po predhodniku. V tem fiatu se zelo dobro počutijo predvsem nižji in srednje visoki vozniki, za druge utegneta biti volan prenizek in sedež previsok. Vse drugo sledi tradicionalni japonski šoli – brez šminke in pretiranega stilizma.

Nekako dvolična je oprema. Pri paketu z vrha ponudbe te pričaka na sredinski konzoli zaslon z uprav­ljanjem na dotik in navigacijo, a pregleduješ podatke s potovalnega računalnika le na enobarvnem zaslonu med merilniki. Za povrhu to počneš s pritiski na majhen vzvod, ne na tipko na volanu ali ročici. Se pa fullback pohvali z nekaj varnostnimi sistemi, kot so opozorilnik za menjavo voznega pasu, sistem za izboljšanje stabilnosti med vleko prikolice in kamera za vzvratno vožnjo. Brez nje si precej nebogljen! Žal se o tem prepričaš tudi v slabem vremenu, ko cestna nesnaga že po nekaj kilometrih prekrije lečo kamere. Iz poglavja o vidljivosti izstopata še precej medlo delujoča žarometa, zato je priporočljivo doplačati za biksenonska. Je pa jasno, da je ta fiat po notranji zasnovi prej fizikalec kot salonski imenitnež – tudi na zadnji klopi, kjer je treba vzeti v zakup pokončen hrbtni naslon. Vse drugo ne dopušča ravnodušja, naj gre za mere kesona, njegovo nosilnost do slabe tone, možnost vleke do 3100 kilogramov težkega priklopnika ali izbiro nadgradenj, z opremo iz ponudbe ameriške znamke Mopar – tudi s hard topom iz danega primera za 2600 evrov.

Zelo konkreten je 2,4-litrski Mitsubishijev dizelski štirivaljnik s 133 kW (181 KM), 430 Nm navora in petstopenjskim samodejnim menjalnikom z možnostjo prestav­ljanja z obvolanskima vzvodoma. Pogon je razumljivo najprej zadnji in pri njem ne gre pisati o izjemno salonskih občutkih. Vožnja je na odprti cesti spodobno uglajena in po potrebi hitra. S 130 km/h potuješ korektno, medtem ko huligansko drvenje s končnimi 177 km/h odsvetujemo. Je pa jasno, da je fullback na neravninah precej »poskočno nemiren«. Več talentov pokaže na terenu, kjer lahko z njim prilezeš zelo daleč. Seznam plezalnih »naprav« vključuje ob 200-milimetrski oddaljenosti od tal okroglo stikalo za vklop štirikolesnega pogona in dva ekstrem­na »rekvizita«. Na strminah z do 30-stopinjskim vstopnim kotom in v najbolj blatnih globelih vklopiš zaporo sredinskega diferencia­la, ko zmanjka moči, vstopita v igro še reduktor in zapora zadnjega diferenciala. Fullback, ki ga izdelujejo na Tajvanu, v ponudbo klasičnih pick upov ne vnaša revolucije. Je pa brez dvoma korekten predstavnik svoje vrste, ki mu lahko očitaš kvečjemu premalo nastavljiv volanski obroč in nekoliko zastarel informacijski sistem.