Preizkusili smo: Ford kuga 2.0 TDCi 132 kW powershift iAWD

Športni terenci so v tem trenutku avtomobilska zapoved, z njimi se ukvarjajo vsi, novosti je toliko, da jih je komaj mogoče spremljati. Seveda pa so ob njih na trgu tudi modeli, ki niso novinci, in da bi ostali čim bolj zanimivi za kupce, jih snovalci na polovici generacijske poti prenovijo. Tako je tudi s Fordovo kugo.

Tokratno različico prenovljene kuge je poganjal dvolitrski dizelski motor. Štirivaljnik v močnejši izmed dveh izpeljank zmore največjo moč 132 kW (180 KM) in največji navor 400 Nm. Pogon je bil štirikolesni, menjalnik samodejni z dvema sklopkama in šestimi prestavami. Štirikolesni pogon deluje dobro, saj vozniku ne pomaga le na slabih voznih podlagah, temveč motor poleg sprednjih dodatno žene zadnji kolesi tudi ob speljevanju in pospeševanju na asfaltu, kar pripomore k boljši vožnji. Dizel je ugoden prevoznik, vsaj če imamo v mislih poskočnost in odzivnost vozila. V to kombinacijo se primerno vključi samodejni menjalnik, vse učinkovito in hitro opravlja sam, vzvodov za ročno pretikanje ob volanu nisem potreboval. Precej manj nasmeha je ob pogledu na porabo, za ta agregat ni mogoče reči, da je varčen. Res smo se s testno kugo vozili v hladnem delu leta, a kljub vsemu: le s trudom smo porabo po računalniku zmanjšali na 7,5 litra na sto kilometrov, ob malo bolj aktivni vožnji se je hitro dvignila za liter. Kuga je glede vodljivosti in zlasti podvozja zelo korekten izdelek. To se lepo potrdi na luknjastih cestah, s katerimi opravi zanesljivo in hkrati udobno. Podobno je mogoče reči za prostornost, pohvalim možnost nastavljanja naklona naslonjal v drugi vrsti in malce obžalujem, da ni vzdolžnega pomika in da se sedalni del deli le v razmerju 60/40. To bi mi prišlo bolj prav kot odpiranje prtljažnih vrat le s pomikom noge. A kadar imate polne roke, je tudi slednje lahko koristno.

Na volanskem obroču so zdaj bolj intuitivne tipke, predvsem pa je boljši več­funkcijski zaslon z napravo sync nove generacije, ki se na pritiske prstov odziva hitro, tudi potovanje po najpogostejših funkcijah je preprosto. To lahko po želji počnete s pritiski na gumbe pod zaslonom, ki so ustrezno dosegljivi. Veseli me, da so ohranili možnost predvajanja zgoščenk. Ročna zavora je po novem elektronska in pripomore k večjemu udobju, podobno velja za boljše materiale v kabini in izdelavo. Ni pa niti po prenovi voznikovo okolje tako racionalno prečiščeno kot pri Nemcih ali sveže in drugačno kot pri Francozih. Opreme je imel sicer avto precej, a je pri kugi žal še vedno treba posebej doplačati za večino varnostnih asistenčnih rešitev, tudi za sistem samodejnega zaviranja v sili.