Tiskane izdaje
V dolžino ne meri niti štiri metre (3,99 m), a se kljub temu v hondo jazz brez težav nagnete košarkarska peterka. In to takšna prava, z dvometraši. Avtomobil ima veliko prednosti, vendar med širšimi množicami ni prepoznaven. Kar pa ni njegova krivda.
Tretja generacija najmanjšega Hondinega avtomobila je presegla številna pričakovanja. Razvojniki namreč niso opravili le kozmetičnih popravkov. Honda jazz meri kar deset centimetrov več kot v prejšnji izvedbi, za tri centimetre je daljša tudi medosna razdalja, toda podatki na papirju dobijo pravo vrednost šele v praksi.
Jazz ponuja obilo udobja, predvsem pa prostora. Prirastek bo najbolj prijal potnikom na drugi klopi, ki sedijo udobneje kot v premnogih limuzinah. Voznik in sovoznik lahko sedež pomakneta povsem nazaj, a se za njima brez težav peljejo tudi obilnejši moški, visoki čez dva metra. In nobeden med njimi se z glavo ne drgne ob strop ali s koleni pritiska ob prednji sedež. Pri Hondi so prostornost jazza preuredili za čisto desetko. Pa je bila to že prej njegova največja odlika.
V prtljažnik gre marsikaj
Še dodatno si lahko prostornost na drugi klopi prilagodite s Hondinim sistemom magic seats. Sedeži se ne samo zložijo, ampak celo dvignejo, kar poveča prostor med prednjo in zadnjo vrsto. Večji je tudi prtljažnik. Inženirji so uporabili preprost trik – posodo za gorivo so pomaknili pod prednja sedeža. V osnovni postavitvi tako prtljažnik meri do 354 litrov, ob podrti drugi klopi vse do 884 litrov. Dovolj, da lahko naložite smuči, kolo ali pa kakšen kos pohištva. In še enkrat – avtomobil meri v dolžino manj kot štiri metre.
Prav skromne zunanje mere so koristne pri obvladovanju jazza. Zanj se hitro najde dovolj prostora, kar prija pri iskanju parkirnega mesta v strnjenih naseljih. Manj veselja je pri relacijski vožnji. Pod sprednjim pokrovom se skriva 1,3-litrski bencinski motor s stotimi konjskimi močmi. Na ravnih cestah in dokler upoštevate cestnoprometne predpise, gre za povsem zadovoljivo konjenico, a ob vožnji navkreber začne sopihati. Število vrtljajev začne upadati, enako hitrost, zato je treba pretakniti v prestavo nižje, da si jazz spet opomore.
Honda bi lahko več storila za prepoznavnost jazza
Čeprav so pri Hondi mislili le vse najboljše, se jim infozabavni sistem s sedempalčnim na dotik občutljivim zaslonom ni posrečil. Predvsem kadar je voznik sam in hoče spremeniti radijsko postajo, mora pogled umakniti z vozišča, da potem pravilno uporabi prste desne roke za pritiskanje po zaslonu. Preveč tehnologije včasih tudi škodi. Je pa v jazzu zelo priročna velika površina odlagališč okoli voznika.
Nekaj kupcev izgubi ta model tudi zaradi zasoljene cene. Testni primerek z opremo comfort cenijo na 17.900 evrov. Ni malo. A takšen pristop so ubrali pri Hondi. Svojega znanja nočejo prodajati poceni. Kljub temu pa bi lahko več storili za prepoznavnost jazza. Čeprav gre za avtomobil s številnimi aduti, ga v zavesti širših množic ni. Mnogi zato ob izbiranju novega vozila sploh ne pomislijo nanj. Škoda – zanje in za Hondo.
