Preizkusili smo: Jaguar XE 2.0 R-sport

Mačka, ki prede tudi na mestu, potem pa ostro skoči.
Objavljeno
26. februar 2016 16.02
Boštjan Okorn
Boštjan Okorn

Divjega si ne bi želeli v svojem naročju, a tale najmanjši jaguar vas bo prijazno sprejel in popeljal naokrog. Z dizelskim motorjem se ga nekako ne moremo navaditi, kako pa se odreže z najšibkejšim, a še vedno 147-kilovatnim bencincem in najbolj športno opremo?

Od zunaj je XE preprosto zmes elegance in športnosti, ki jo nekateri prefinjeni dodatki v opremi R-sport še poudarijo. Pripomb skoraj ne sme biti, še posebno ko so na 19-palčnih platiščih nizkopresečne pnevmatike. A to ima tudi slabo plat, saj se takšen avtomobil manj udobno prebija čez razcveten asfalt. Vozniku pa bo nasmeh na obraz hitro zarisala »iksejeva« neposrednost, ki ponuja užitke na relacijskih vožnjah in še bolj na zavitih podeželskih cestah. Tam lepo pride do veljave tudi zad­nji pogon, ki je v teh časih bolj posebnost kot pravilo.

Z izbrano opremo smo dobili v kombinacijo rdečega in temnega usnja oblečeno notranjost, ki se zdi bolj šik od klasične plastično obdelane armaturne plošče, a kak­šna podrobnost še ni čisto v britanskem kraljevskem slogu. Voz­nik se sprijazni, da lahko pelje s seboj kakšen kos prtljage manj, kot bi v tako velikem avtomobilu pričakovali. Prav tako se med vožnjo, ko za preverjanje najpomembnejših podatkov ni treba umakniti pogleda s ceste, saj so ti (sicer za doplačilo) nanizani na prosojnem zaslonu, ne bo več spomnil na kakšen del pločevine preveč – ta še najbolj moti v zgornjem delu prtljažnega prostora, ki ga je sicer prijazno mogoče razširiti z zlaganjem zadnje klopi v razmerju 40:20:40.

Nekaj prilagajanja zahteva sicer lična okroglina osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Predvsem pri prestavljanju vzvratno je treba biti pazljiv, da ne zavrtite samo do N. Se je zgodilo ... Bolje je z upravljanjem infozabavnega sistema, ki je sicer zasnovan precej samosvoje, a še vedno intuitiven.

In zdaj motor. Dvolitrskemu štirivaljniku do največje moči pomaga turbina, zato se maček zbudi zelo zgodaj in lepo potegne vse do najvišjih vrtljajev. Ga boste pa, vsaj v hladnejših dneh, dodobra občutili, še preden boste speljali, saj rad tresoče zaprede. Kot da bi komaj čakal, da se ogreje ... Zvok pač ni šestvaljniški, a je vseeno dovolj športen, da boste uživali, ko bo okroglina menjalnika na S, hkrati pa se ne preveč tresli zaradi velike porabe bencina. Na testu smo jo ohranjali okrog osmih litrov na 100 kilometrov, katalog obljublja le slabega pol litra manj. Pohvalno.