Preizkusili smo: Jeep compass 2.0 multijet 16v 140 AWD AUT limited

Notranja prostornost na pravi ravni.  Doborodošel štirikolesni pogon

Objavljeno
17. november 2017 18.31
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec

Včasih mora iti kaj zelo narobe, da gre lahko potem tudi prav. Jeep compass je že eden takšnih primerov, saj je v drugi generaciji precej privlačnejši kot v prvi. Razvojniki in oblikovalci so tokrat veliko bolje opravili svoje delo in naredili vozilo, ki je ne le všečno, ampak se znajde tudi na neurejenih poteh.

Kako zelo resno mislijo z novim compassom, so pri Jeepu dokazali že na mednarodni predstavitvi nove generacije. Podrobno so spregovorili številni razvojniki, ki so opisali svoje rešitve in postopek, kako so do njih prišli, prav tako smo lahko avtomobil preizkusili na precej zahtevnih poteh.

Takoj se opazi, da so oblikovalci ujeli moderne linije s tradicionalnimi rešitvami legendarnega Jeepa. Na maski je tako še vedno sedem hladilnih rež, kar imajo Jeepovi terenci že vse od druge svetovne vojne, ko je ameriška vojska z njimi osvobajala Evropo, zato od Jeepa izhaja tudi splošno poimenovanje za takšna vozila – džip. K prepoznavnim rešitvam sicer spada še kvadratasta oblika blatnikov, enako kvadratasta je tudi linija na armaturni plošči, saj so oblikovalci želeli, da imata zunanjost in notranjost skupno točko.

Compass dostojno nadaljuje večdesetletno tradicijo zelo dobrih voznih lastnosti na težje prevoznih poteh. Resda je na voljo tudi v različici s pogonom samo na prednji kolesi, toda testni primerek ima pogon na vsa štiri kolesa (21-centimetrska oddaljenost od tal) in takšnih naj bi tudi največ prodali. Nima težav z vožnjo čez kamenje, veje in po blatu, pri čemer si pomaga z različnimi programi. Edini pomislek je, kateri lastnik si bo svoj moderni avtomobil sploh upal pognati v divjino? Kajti čeprav compass lahko opravi z marsikatero prepreko, še vedno lahko stakne kakšno prasko ali udrtino, kar pa ni povšeči nobenemu lastniku. Prav zato lahko pričakujemo, da bodo kupci uporabljali compass predvsem za vsakodnevne poti po urejenih cestiščih, štirikolesni pogon pa omogoča manj skrbi v najslabših vremenskih razmerah.

Testni primerek ima pod sprednjim pokrovom štirivaljni 2,0-litrski dizelski motor s 103 kW (140 KM). Pričakovali smo, da bo bolj odziven, toda ko se voznik privadi na malo zapoznele reakcije, je vožnja povsem solidna. Moč se razporeja prek devetstopenjskega samodejnega menjalnika, do stotice pospeši v 9,9 sekunde, največja hitrost znaša 196 kilometrov na uro. Poraba goriva bi bila lahko manjša, saj je na testnih vožnjah znašala osem litrov na sto prevoženih kilometrov.

Ob srednjih merah (dolžina 4394 mm; širina 1819 mm; višina 1644 mm) je v compassu precej prostora. Zelo prijetno se peljejo štirje potniki, na sredini druge klopi lahko sedi še peti. Sedeži dajejo solidno oporo, vendar sem pogrešal možnost, da bi se lahko podaljšalo sedalo za voznika za več opore pod nogami, kar je blagodejno predvsem pri daljših vožnjah. V prtljažniku je prostora za 438 litrov, zadnja klop pa se podira v priročnem razmerju 40-20-40.

Z doplačljivo biserno belo barvo na trupu in črno streho stane testni avtomobil 36.340 evrov. In od te različice je boljši samo še posebej za teren pripravljeni trailhawk za dodatnih 4500 evrov.

 

Drugo mnenje

 

Tale compass je všečen naslednik prejšnje generacije, ki s preveč oglato karoserijo ni pritegovala pogledov. Dejansko je posrečeno pomanjšan grand cherokee in zato ravno prav velik tudi za naše prometne razmere. Ob solidnem dizlu, ki ga podpira prav tak samodejni menjalnik, posebej hvalim uravnoteženo podvozje in vzmetenje, ki je odlična kombinacija čvrstosti in mehkobe, kar se lepo pokaže na naših bolj ali manj dotrajanih cestah. Kljub na splošno dobremu vtisu pa me je motilo nekaj malenkosti. Terenske zmogljivosti testnega compassa (stalni štirikolesni pogon z možnostjo prilagajanja različnim podlagam) so dobre, bojazen pa je, da bi opraskali nizek sprednji spojler. Za dobrih 36 tisočakov bi pričakoval tudi boljše (po možnosti LED-) žaromete in vzvratno kamero. Gregor Pucelj