Tiskane izdaje
Mestni terenci (SUV) so med kupci povzročili pravo evforijo, tako zaradi robustnega videza kot uporabnosti in prostornosti. Proizvajalci so v zadnjem času to ponudbo nadgradili s križanci – crossover –, ki so še bolj omehčani terenci. Na zunaj robustni, z večjo oddaljenostjo od tal, znotraj in po tehniki pa enaki običajnim osebnim avtomobilom. Takšna je v svojem bistvu tudi kompaktna mazda CX-3, mlajša sestra večjega Mazdinega SUV CX-5.
Avtomobil v skladu s hišno oblikovalsko filozofijo kodo deluje ultramoderno, ne futuristično, skladno in ne nazadnje ter sodeč po pogledih mimoidočih – všečno. S kratkima previsoma, visoko in široko bočno linijo ter – glede na druge osebne avtomobile – nadpovprečno oddaljenostjo od tal (115 mm) je Mazdin crossover precej pobalinski. Če zraven prištejemo še za ta razred redek štirikolesni pogon in šeststopenjski samodejni menjalnik (dodatnih 1800 evrov), je vtis mladostniške neugnanosti še močnejši. Avtomobil, izdelan na osnovi mazde 2, je svoji sestri zelo podoben tudi znotraj, saj je kabina s stikali in drugimi osnovnimi elementi tako rekoč enaka. Čeprav je na zunanjost CX-3 zadržana, to ni slabo, saj je ergonomsko premišljena, kakovostno izdelana, moderno opremljena (navigacija je doplačljiva – 500 evrov –, večpredstavnostni zaslon in projicirni zaslon (HUD) pa so del izbranega paketa) in slogovno prečiščena zadeva, ki jo je lahkotno in v užitek upravljati. Čeprav je na papirju prostornejša, saj ima voznik v primerjavi z mazdo 2 za 20 mm več prostora, zadnji potniki pa 30 mm, je še vedno precej utesnjena.
Približati vozne lastnosti višjih, večjih, težjih in okornejših križancev je običajno trši konstruktorski oreh in pri mazdi CX-3 so ga le deloma strli. Avtomobil premaguje zavoje suvereno, brez nagibanja, kar je precej posledica štirikolesnega pogona in velikih koles, ki pa niso preveč udobna. Volanski mehanizem deluje medlo in tako ni dovolj komunikativen. Ker gre za najdražjo različico CX-3, jo poganja edini dizelski stroj v ponudbi z 1,5 litra delovne prostornine, močjo 77 kW (105 KM) in 270 Nm navora ter v kombinaciji s samodejnim menjalnikom. Motor pokaže pri nižjih vrtljajih premalo moči, menjalnik pa ima (pre)dolga prestavna razmerja. Voznik lahko to nadomesti s priganjanjem, kar drugače poskočnemu motorju dobro dene, vendar je zato poraba goriva manj ugodna. Na testu smo v povprečju porabili slabih sedem litrov plinskega olja na 100 kilometrov.
