Preizkusili smo: Mazda CX-3 G150 AWD revolution

Manjši Mazdin križanec je namenjen predvsem vozniku in uživanju v vožnji

Objavljeno
26. februar 2016 16.14
Gregor Pucelj
Gregor Pucelj

Odločitev je bila logična – zakaj ne bi tistim, ki jim je šport­ni terenec CX-5 prevelik, še posebno če bi ga večinoma uporabljali v mestu, ponudili česa manjšega. Poleg tega se je za takšno »terensko« predelavo skoraj sama od sebe ponujala lani nova mazda2.

 

Lahko rečem, da je rezultat več kot soliden. Mazda CX-3 ima z 257 cm enako medosno razdaljo kot mazda2, je pa z dolžino 428 cm nekaj daljša, poleg tega malo širša in seveda višja. Z dolgim in agresivnim sprednjim delom ter skoraj kupejevskim zadkom sporoča, da gre prej za športnega nabriteža kot pa množičnega prevoznika.

Zlitje voznika z vozilom – in podobnost z mazdo2 – se zato nadaljuje tudi v potniški kabini. Poskrbeli so, da ima voznik za volanom tako imenovani občutek bube, saj so vsi za vožnjo potrebni inštrumenti usmerjeni k njegovemu vidnemu polju, intuitivna so upravljala na volanskem obroču in vse skupaj dopolnjujeta še športna sprednja sedeža, ki sta bila v testnem vozilu oblečena v usnje. Športnega občutka ne kvari malo višji položaj voznika, prej nasprotno; še posebno če upoštevamo, da ima že vsak drugi Slovenec težave s križem.

Poleg opazno kakovostne izdelave, opremski paket revolution je skoraj vrh ponudbe, je ugajal tudi sedempalčni sredinski infozabavni zaslon. Me je pa pri prestavljanju šeststopenjskega ročnega menjalnika malo motilo sicer zložljivo sredinsko naslonjalo za roke. Presežek ni niti »namerilnik« oziroma prosojni prikazovalnik hitrosti vozila, ki se ob zagonu motorja postavi nad inštrumenti pred voznikom; njegova svetlost je ponoči celo moteča.

V CX-3 je poudarek predvsem na dobrem počutju voznika in sopotnika. Na zadnjih sedežih še solidno sedita dva odrasla, v prtljaž­niku pa iz uvodoma omenjenih razlogov ni kakšnega posebnega prostora, 350 litrov pač ni veliko. Je pa res, da če sta v vozilu le dva ali trije potniki, hitro podrete zadnjo klop (40

60) in tako konkretno povečate prostor za prevoz prtljage (do 1260 litrov).

Testni CX-3 je imel najmočnejši bencinski agregat, ki je na voljo. Gre za 2,0-litrski štirivaljnik z največjo močjo 110 kW (150 KM), ki z lahkoto opravi z dobrih 1200 kilogramov težkim vozilom. Med običajno vožnjo je zgledno tih, a med priganjanjem oziroma ko ga voznik med pospeševanjem zavrti nad 5000 vrtljajev na minuto, postane glasen in manj kultiviran. Ne nazadnje pa to ni nič slabega, saj CX-3 z dvema ločeno speljanima izpuhoma in 18-palčnimi kolesi tudi od zunaj kaže nekaj športnega duha. O dejanski poskočnosti pa pričata podatka o največji hitrosti (200 km

h) in pospešku z mesta do 100 km/h v 8,7 sekunde. Obe številki sta povezani tudi s čvrsto nastavitvijo podvozja in vzmetenja ter s štirikolesnim pogonom, ki sicer nima nikakršnih nastavitev, recimo, za vožnjo po zahtevnejšem terenu. Ta paket je testnemu CX-3 zagotavljal zelo dobro voznost tudi v razmeroma slabih zimskih razmerah.

Poraba goriva se pri zmerni vož­nji lahko spusti tesno pod 7 l/100 km, pri dinamičnejši, h kateri ta CX-3 nedvomno vabi, pa se lahko povzpne tudi čez osem litrov. Moje povprečje je zneslo 7,4 l/100 km.