Tiskane izdaje
Za klasične hibride se nemški avtomobilski proizvajalci niso nikoli res navdušili. So pa v preteklem letu naredili drugačen korak – začeli so predstavljati priključne hibride, takšne torej, ki jih je mogoče z elektriko polniti na zunanjem omrežju. Mercedesov bencinsko-električni razred C ima tako poleg dulca za bencin tudi vtičnico za napajalni električni kabel.
Pričujoči mercedes združuje dvolitrski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 155 kW in elektromotor, ki mu zagotavlja dodatnih 60 kW. Avtomobil se v tej kombinaciji kaže kot izdelek, pri katerem sta udobje in tihost delovanja postavljena na visoko raven. Speljuje skoraj neslišno, nekaj časa lahko vozimo le na elektriko, glede česar pa so možnosti zelo omejene. Litij-ionski akumulator zmore sprejeti le dobrih 6 kWh energije, kar je še jeseni, ko je bilo manj hladno, po napolnjenju zadostovalo za 15 km vožnje v strogo električnem režimu. Naprej je že moral sodelovati bencinec. Je torej za tiste, ki bi radi svoje vsakodnevne poti opravili na električni pogon, ta avtomobil uporaben le, če stanujejo v mestu? Seveda ima C 350e različne programe, s katerimi lahko energijo tudi hranimo oziroma akumulator med vožnjo napolnimo, da bomo lahko električni program uporabili pozneje, ko bo to potrebno ali zaželeno. Se pa akumulator dokaj hitro napolni, na običajni šuko hišni vtičnici je trajalo približno dve uri.
Če se vozite na zelo kratke razdalje med električnimi priključki, boste lahko ekstremno varčevali z bencinom, sicer pa smo na nekaj daljši umirjeni vožnji, po računalniku dosegli porabo okoli sedem litrov. To se ni zdelo slabo, če vemo, da avtomobil s podvojenim pogonskim sklopom tehta zajetnih 1,7 tone. Ta izvedenka razreda C lahko v hibridnem programu zelo uglajeno in varčno kombinira bencinski in električni pogon. Seveda pa lahko zelo konkretno in znova brez hrupa ostro pospešuje, a takrat je poraba višja. A osebno se mi zdi, da avtomobilu bolj ustrezata zmerno poletna vožnja in blago vijuganje kot kakšno piljenje ovinkov. Sicer je imel plug-in mercedes C na voljo še različne druge nastavitve, npr. nastavitev različne trdote podvozja, celo višine vozila. Počutje v kabini je na zelo visoki ravni, to velja tako za sedenje kot ureditev in izvedbo armaturne plošče. Prtljažnik je zaradi dodatnega akumulatorja nekaj manjši (335 namesto 480 litrov), se pa lahko povečuje s podiranjem zadnje klopi v uporabnem razmerju 40/20/40.
Mercedes razreda C ni poceni avtomobil, kot priključni hibrid z različnimi opcijami še toliko manj. Med doplačljivo opremo so le bili nekateri elementi vredni posebne pohvale. Predvsem tu mislim na radarski tempomat, ki je ob sedemstopenjskem samodejnem menjalniku deloval do ustavitve, in če je bila ta kratka, je avto tudi samodejno speljal. Tudi volan se samodejno popravlja do 20 sekund, da pravilno vozimo med črtami na vozišču. Napredno.
