Preizkusili smo: Mini cooper S clubman

Največji novodobni mini izstopa z nenavadno pojavo in praktično notranjostjo

Objavljeno
01. januar 2016 21.54
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin

Dame in gospodje, to ni mini, to je maxi mini. Tu ni kompromisov zaradi prtljažnika, zagat s tesno zadnjo klopjo in damske histerije med požrtvovalnim tlačenjem v zadnji del avtomobila, kjer se cefrajo mini krila in hlačne nogavice Seveda ga opaziš. Clubman je prav tako »kričeč« kot trivratni brat. A proporci so drugačni. To je najdaljši mini, z največ vrati. Ima jih šest. Občutki so mešani. Nekaterim se zdi kot bonbonček, drugim razvlečen kot obrtniški karavani iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kultna ali pač za koga bogokletna so dvodelna prtljažna vrata, ki so takšna kot na dostavnikih, s patetično majhnima brisalcema in zajetno priročnima ročajema. Se pa lahko »split doors« odpirajo na daljavo! Prvi pritisk stikala na ključu odpre desno krilo, drugi levo. Nov val navdušenja sproži 360-litrski prtljažnik, ki se zlahka primerja s tistima v recimo običajnem golfu in astri. Pa to ni vse! Clubman ima dvoja klasična stranska vrata in zaresno zadnjo klop, na kateri se damice in otroci prvič vozijo dostojno. Primerjava z nekdanjim, glede sedenja in vrat čudaško neposrečenim club­manom z dodatnimi (pol)vrati ni spodobna!

Bolj znana so druga dejstva, z oznako S na čelu. Motorno in oblikovno popoprani clubman je z mišičasto in k tlom porinjeno silhueto precej izzivalen. Na cesto buli z velikanskima žarometoma in dvodelno masko, ki ju obroblja precej svet­lečega se kroma. Malce višje, na sredini motornega pokrova, zeva na škrgo morskega psa spominjajoča navidezna odprtina – res je, to ni odprtina, je le navidezna odprtina za dovod zraka v motorni prostor. Enako velja za stranska smernika, obkrožena z navideznima režama in logotipom S. Sta pa zaresni bahavi in nič anonimni izpušni trobenti. Pričakovano dramatičen in premijsko dodelan ostaja novinec, ko gre za počutje voznika. Clubman je še vedno mini z izjemno mero filozofskega individualizma, ki se hrani na dolgih seznamih dodatne opreme.

Precej strupen je 2,0-litrski bencinski štirivaljnik s prisilnim poln­jenjem in 141 kW (192 KM). To je živahen stroj s prijetno športnim zvokom in veliko zalogo uporabnega navora od najnižjih vrtljajev naprej. Se pa clubman po voznih lastnosti vsaj za odtenek razlikuje od trivratnega brata. Ob 10 centimetrov daljši medosni razdalji in drugačni nastavitvi blaženja ter vzmetenja je zasnovan bolj družinsko, zato je manj volansko oster, mehkejši in bolj uglajeno udoben. A naj vas to ne zavede. To je še vedno zelo energičen avtomobil, ki se med ovinki vodi natančno, igrivo in dovolj predvidljivo, da si kje upaš potegniti do 100 km/h v 7,2 sekunde in nato tudi do končnih 224 km/h.

Pogled na novodobnega clubmana ni in ne bo enoten. Mnenja se delijo kot pri referendumih. Tu ni srednje poti. Je ljubezen ali zavrnitev. Če sprejmeš zunanjo obliko in hladnokrvno preneseš ceno, je lahko konec srečen. Clubman te osvoji z motorjem, športnim duhom, finim rodovnikom, s premijsko dovršenostjo in za tako majhen avtomobil precej družinske praktičnosti.