Tiskane izdaje
Nekoč je bil uspešen kadett, zdaj je že 25 let v najbolj tipičnem evropskem avtomobilskem razredu med najbolj prodajanimi opel astra. Četrta generacija se zunaj kaže bolj drzno, vsaj zadaj spominja celo na kakšen italijanski avtomobil, a velik korak naprej, če ne še kakšnega dodatnega, so Oplovi razvijalci naredili tako rekoč pri celotnem avtomobilu.
Kljub precejšnjim spremembam zunanjosti ostaja astra prepoznavna, poseben pečat pa ji daje stik med streho in vrati prtljažnika, ki je v drugi barvi in se zato zdi, kot da streha lebdi. Testni avtomobil se je ponašal s kakovostnimi žarometi, ki so presvetlili obdobje najdaljših noči, tudi lita platišča (na katerih so bile cenene Nexenove pnevmatike) so pripomogla k pozitivnemu vtisu.
Ta se je še okrepil ob vstopu v avtomobil (s ključem v žepu). Sedeži so preprosto odlični, z dobrim, a ne nadležnim bočnim oprijemom, voznik hitro najde pravšnji položaj za volanskim obročem, hkrati pa ugotovi, da prav pregledna astra ni – vsaj parkirna tipala zadaj so skoraj obvezno doplačilo. Infozabavni sistem intellilink (za doplačilo) ima nekaj zanimivih trikov (denimo vrstico, v katero lahko shranimo tako priljubljene radijske postaje kot kaj drugega – denimo cilje navigacijske naprave). Upravljanje ni najbolj intuitivno, včasih ni čisto jasno, kaj je treba pritisniti na zaslonu ali ob njem. V pomoč je lahko zaslon med merilniki, kjer se tik pred zavojem vedno prikažejo informacije z navigacijske naprave (in potem izginejo).
Opel je šele v tretji opremski paket innovation vključil najsodobnejše pripomočke, med katerimi ni aktivnega tempomata, je pa tu uporabno opozorilo (s spreminjanjem barve), ko je vozilo preblizu spredaj vozečemu. Če je treba, zna astra menda tudi zavirati v sili – tega k sreči ni bilo treba preizkusiti, dovolj natančno pa zna prikazati tudi prometne znake in voznika odvrniti, da bi zapeljal čez črto. Je pa njena rešitev zgolj »odboj« od črte (kak tekmec je še bolj napreden) in ni namenjena brezročni vožnji.
Zelo dobro oceno lahko dam tudi najmočnejšemu bencinskemu motorju (vsaj za zdaj). Jasno je, da 110 kW moči več kot zadostuje tudi za ostrejšo vožnjo, hkrati pa 245 Nm navora, ki je na voljo že pri 2000 vrtljajih v minuti, omogoča lenobno poseganje po ročici šeststopenjskega ročnega menjalnika tudi med vožnjo v hrib. Če je treba, se takšna astra prav konkretno razburi, a šele pri višjih vrtljajih (tam nad 4000 v minuti). Ob tem je poraba s slabimi 7 l
100 km sicer dokaj daleč od obljubljenih 5,5 l/100 km, a na relacijskih vožnjah bo zadoščalo tudi okoli 6 l/100 km.Vozne lastnosti so pri testnem avtomobilu krojile pnevmatike s slabim oprijemom, a drugače je občutek dober, voznik dobi dovolj informacij, volanski obroč pa je ravno prav neposreden. Manjšo črno piko lahko dam le delno trdemu odzivanju na cestne neravnine, ki pa ne spremeni natančnosti vodenja.
Torej vse dobro in super? Če upoštevamo še kakovostna zadnja bočna sedeža (srednji je konkretno izbočen in zato manj udoben), lahko astra prav do konca dobi pozitivno kritiko. A ostane nam še prtljažnik. Tu je veselja manj. Njegovih 370 litrov je predvsem dokaj globoka luknja z visokim robom, ki razen narebrenosti in nakazane kljukice ob robu ne ponuja ničesar drugega. Še trdna polica nad prtljažnikom je pripeta nadvse osnovno, brez kakšnega konkretnega plastičnega zaključka. To bi nekako spregledali, če ne bi s podiranjem zadnje klopi (razmerje 60:40) nastala skoraj neuporabna stopnica. Morda bi bil vtis boljši, če bi imela astra dvojno dno, zanj so utori nakazani, a niti med dodatno opremo ga nismo našli.
Vsemu navkljub je astra spet zasvetila kot bližnja zvezda in upam si napovedati, da bo premamila tudi koga, ki doslej ni prav pogosto sedel v oplu.
Drugo mnenje
Pred novo Oplovo astro je zagotovo pomembna, a tudi zelo zahtevna naloga, saj je konkurenca v tem segmentu pregovorno močna. Če lahko sodimo po različici, ki smo jo imeli na preizkusu, se bo dobro odrezala. Zunanje linije so mi všeč in kažejo športno dušo astre, a zaradi tega preglednost nazaj ni najboljša. Bencinski 1,4-litrski štirivaljnik s turbopolnilnikom ji pristoji, saj je kos tako umirjeni vožnji z zgodnjim prestavljanjem kot zahtevam po bolj dinamičnem odzivanju. Ogrevan volanski obroč in sprednja sedeža pri testni različici sta pravi balzam v hladnih jutrih. Prenovljena notranjost je simpatična in ergonomsko dovršena (zakaj ni lučke v predalu pred sopotnikom?). Glede sedežev nimam pripomb. Dobro je, da so izbirniki multimedijskega sistema prevedeni, le navigacija bi morala dajati navodila tudi v slovenščini. Blaž Kondža
