Preizkusili smo: Peugeot 5008 1.6 blueHDi 120 allure EAT

Pri PSA so 5008 razvili precej zvito: sprednji del je tako rekoč enak kot pri 3008, zadaj pa je pridobil predvsem zaradi strmo odsekanega zadka, do katerega vodi skoraj ravna streha. Rezultat je presenetljivo privlačen, a velik, čokat avtomobil, s katerim se boste lahko zapeljali tudi po kakšni neutrjeni cesti. A to zgolj zaradi višine podvozja, 5008 ima nam­reč pogon vedno speljan le na sprednji kolesni par.


Svež pristop kaže 5008 tudi v notranjosti, kjer čaka voznika spodaj in zgoraj prisekan volanski obroč, čez katerega seže pogled do digitalnih merilnikov. Vse skupaj se lahko zdi kar preveč preprosto, tu ni prostora za kičaste nastavitve in številne dodatne možnosti – kar bi si včasih morda le zaželeli. Na sredinski konzoli izstopajo kromane ročice, s katerimi je najhitreje mogoče najti želeno funkcijo infozabavne naprave – med njimi je tudi tista za nastavitev klimatske naprave. V opremo allure je že vključena dovolj bogata varnostna in udobnostna oprema, od doplačane v testnem avtomobilu naj omenim kakovostne žaromete iz svetečih diod (1200 evrov), tudi mestni paket za slabega pol tisočaka ni odveč, čeprav je prikaz kamere na zaslonu podobno medel kot pri 3008.

Peugeot 5008 preseneti s prostornostjo na sedežih v drugi vrsti, ne zmanjka ga ne za kolena ne za glavo. Sedeže je mogoče posamično vzdolžno pomikati, vsi so enakovredni, tudi pod sredinskim je ravno dno. Je pa res, da se, ko zložimo sredinskega, ne zgodi nič čudežnega – ni ne naslonjala za roke ne odlagalne površine. Da ne pozabim: v kabini boste še največ stvari (ali največjo stvar) lahko spravili v predal med sprednjima sedežema, ki je res velik in ima zato še manjšo snemljivo poličko bolj sumljive kakovosti. Predal pred sopotnikom je bolj kot ne povprečno velik, telefon in kakšno podobno zadevo je mogoče odložiti pod sredinsko konzolo.

A glavni prostor je v tem avtomobilu seveda v prtljažniku, uradno so v petsedežni postavitvi izmerili 780 litrov oziroma 260 litrov več kot v 3008, kar se vidi že na prvi pogled. Z zloženimi naslonjali zad­njih sedežev se prostornina poveča na skoraj dva kubična metra oziroma okroglih 500 litrov več kot pri 3008. Prtljažnik je lepo obdelan, morebitne odprtine je mogoče pokriti, nekaj prostora je pod dnom, tudi rolo je funkcionalen, a ga ni mogoče nikamor pospraviti, kadar ga ne potrebujemo. Ni pa nobene uporabne rešitve za prevoz manjših predmetov, pogrešali smo vsaj kakšno kljukico, začudilo nas je tudi, da sta bila v avtomobilu vgrajena pasova za sedeža v zadnji vrsti, ki bi ju morali šele dokupiti.

Testni 5008 je poganjal 1,6-litrski dizelski motor z največ 88 kW moči v kombinaciji s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki z najmanj 1,4 tone težkim avtomobilom nima lahkega dela, a ga v resnici opravi spodobno, sploh če upoštevamo ciljno skupino kupcev oziroma voznikov. Pretirano se ne napreza niti med vožnjo v klanec, pa tudi po avtocesti se lepo umiri, le pri prehitevanju si je včasih treba vzeti malo več prostora. V skladu s tem je dovolj ugodna poraba goriva, ki se je med relacijskimi vožnjami spustila nekje do 6 l/100 km, v mestu pa je dosegla kakšen liter več.

Peugeot 5008 je na cesti pričakovano udoben, a čvrst, potnike utegnejo zmotiti drobni tresljaji na ne povsem gladkih cestnih odsekih. Po drugi strani dobro obvladuje večje neravnine, hkrati pa je zgledno okreten in zato kljub svoji pojavi povsem primeren tudi za vožnjo po mestu.