Preizkusili smo: Range rover evoque 2.0 TD4 HSE dynamic

Tudi po prenovi privlačen, a vsebinsko ne popoln

Objavljeno
15. januar 2016 21.08
Boštjan Okorn
Boštjan Okorn

Najprej nekaj čisto osebnega: evoque je eden najlepših avtomobilov, za volanom katerih sem sedel. Videti je kot bleščeč prototip, a je še kako serijski. Zdaj pa nazaj k objektivnosti. Prenova mu ni vzela šarma, poleg drobnih sprememb zunanjosti se še najbolj opazi pri novi infozabavni in varnostni opremi.

Evoque je oblikovno poseben tudi v notranjosti. Kljub temu se voznik takoj počuti kot doma, še posebnosti upravljanja infozabavnega sistema se nekako navadi. Občutek med sedenjem je podoben kot v školjki, zunanja oblika ni v prid preglednosti, zato je kamera na zadku v veliko pomoč. No, lahko pa parkiranje preprosto prepustite avtomatiki. Okrogel gumb devetstopenjskega samodejnega menjalnika je res dobra pogruntavščina, a samo za gledanje. Med uporabo si boste hitro zaželeli vsaj klasične ročice med sedežema, če že ne tiste ob volanskem obroču.

V slabih 4,4 metra dolgem avtomobilu seveda ne smete pričakovati prostorskih čudežev. Zadnja klop ponuja konkretni sedišči za dva, tretji v sredini sedi na izbočeni površini, nobeden pa ne sme imeti predolgih nog. Prtljažnik je s 550 litri prostora dovolj velik, poravnan je z robom, ponaša se tudi z nekaj prostora pod dnom, podaljšanje s podiranjem naslonjala zadnjih klopi v »klasičnem« razmerju 60:40 (do 1350 litrov prostornine) pa ne prinese čisto ravnega dna.

Prenovljeni dvolitrski dizelski motor s 132 kW se izkaže za zadovoljivega, a med vožnjo se čuti, da evoque ni ravno lahek avtomobil (za najmanj 1700 kg ga je). Pri pospeševanju v normalnem prometu to ni tako izrazito, še najbolj se masa pozna pri porabi, ki jo je le stežka mogoče spustiti pod 8 l

100 km. Ker meri posoda za gorivo 54 litrov, smo črpalko začeli iskati že po dobrih 500 kilometrih vožnje. Medtem ko samodejni men­jalnik nalogo sicer opravlja skoraj neobčutno, pa je v križiščih včasih neodločen in mine nekaj trenutkov, preden prestavi v pravo prestavo. Motor sam je tih in miren, med vožnjo pa boste občutili več cestnih neravnin kot v kak­šnem nemškem tekmecu.

Range rover je sinonim za terenske zmogljivosti in evoque tu ne zaostaja. Delovanje štirikoles­nega pogona je mogoče prilagoditi tipu podlage, evoque je od tal oddaljen konkretnih 215 mm, zapeljete pa ga lahko v do pol metra globoko vodo, pri čemer vas na globino opozarja tudi tipalo. Pri drugi vgrajeni tehniki ne presega tekmecev. Tempomat ni radarski, opozarjanje na vozni pas je zgolj osnovno, brezstični ključ in samodejni vklop dolgih luči smo dobili šele v doplačanem paketu (čeprav je imel avtomobil najvišjo opremo) in podobno. Je pa bila na seznamu doplačane opreme zelo zanimiva digitalna televizija, saj jo je lahko sopotnik med vožnjo zaradi dvojnega prikaza na sredinskem zaslonu vseskozi gledal, ne da bi motila voznika.

Naj tudi končam, kakor sem začel, osebno: evoque je izjemen oblikovalski dosežek, a za popolno zadovoljstvo mu manjkajo nekatere podrobnosti.