Preizkusili smo: Renault clio energy dCi 110 intens

Bogato opremljena uspešnica z zmogljivim dizlom, ki pa ni poceni

Objavljeno
21. oktober 2016 18.32
Gašper Boncelj
Gašper Boncelj
Renaultov clio je prenovljen, glede oblike res zelo rahlo, vsebinsko bolj. Ena od novosti je močnejši dizelski motor, ki smo ga tokrat preizkusili. Ni najpogostejša izbira v tem modelu, a kakšno podjetje, ki ima podobne avtomobile v voznem parku, ga utegne izbrati.

Dizelski motor energy dCi 110 ima prostornino 1,5 litra, je štirivaljnik s po dvema ventiloma na valj, največjo močjo 81 kW ter predvsem zajetnim navorom 260 Nm pri 1750 vrtljajih. Med počasnejšo mestno vožnjo je na trenutke sunkovit (grob bi bil prehud izraz), vendar se to hitro pozabi ob velikem poletu, ki ga kaže na magistralnih cestah in seveda avtocestah. Zlepa se ne zadiha, štirimetrski in 1200-kilogramski clio ni z njim nikoli podhranjen, tudi na vrhniškem klancu ni bilo treba prestavljati navzdol. Računalnik je prikazoval porabo okoli petih litrov, kar je ugodno, čeprav več od uradnih podatkov (povprečje 3,8 litra).

Clio se pelje čvrsto in dovolj udobno, tudi glede krmiljenja ni kaj prigovarjati. V kar lepo opremljenem vozilu je ravno prav odebeljen v usnje oblečen volan lepo sedel v roki, prav tako nova krogla prestavne ročice, ki pa zelo spominja na kakšen Renaultov izdelek iz preteklosti in se v vročini in mrazu rada pregreje ali zelo shladi. Sicer pa so gibi šestih prestav primerno dolgi in natančni. Prenovljeni clio dokaj prepriča z dobrim sedenjem z ustreznim oprijemom, tudi izvedba armaturne plošče je zdaj na višji ravni, plastika se zdi višje kakovosti, podobno velja za uporabljeni tekstil, na solidno prostorni zadnji klopi sta lepo pripravljena dva para vodil za isofix nastavke, na katere pritrdimo otroška sedeža. Kar nekaj je bilo v testnem vozilu dodatkov. Samodejno parkiranje sem preizkušal na parkirišču in se je še kar obneslo, čeravno ne v vseh poskusih. Še naprej me bolj navdušuje parkirna kartica, ki jo imaš lahko v žepu in se avtomobil sam odklepa in zaklepa. Škoda, da pri dulcu za gorivo niso uporabili rešitev iz več renaultov, pri katerih ni več treba odvijati pokrovčka. Z novimi lučmi s svetečimi diodami sveti clio precej bolje, lepo pa dopolnjujejo tudi njegovo zunanjo pojavo, ki ji resda že doslej ni bilo kaj prigovarjati. Še enkrat zapišem, da gre za enega največjih uspehov Renaultovega oblikovalskega šefa Laurensa van den Ackerja.