Tiskane izdaje
Pozabite na genetski pečat družinske in službene rabe! GT je čistokrvni »joie de vivre«, gre pa za megana, ki seže daleč nad športno kozmetiko paketa GT line. Težko spregledaš agresivne poteze masivnega prednjega odbijača in markantnost zadka z razpotegnjenimi svetlobnimi telesi. To ni oblikovno izgubljeni megane tretje generacije, ampak precej bolj avantgarden avtomobil, hkrati pa daleč od radikalne druge generacije.
Osvajalski pohod se nadaljuje s školjkastima prednjima sedežema. Z dobrim oprijemom in oblazinjenjem v temni in modri alkantari zlahka dvigneta srčni utrip! V to zgodbo se dobro vključi odebeljen trikrak volanski obroč z zajetnima vzvodoma za ročno ukazovanje robotiziranemu menjalniku, ki sta vsekakor vredna posnemanja. Precej pozitiven vtis naredi tudi zabavno-informacijski sistem s kar 8,7-palčnim pokončno nameščenim zaslonom v slogu tabličnih računalnikov. Digitalni so še merilniki z možnostjo izbire med štirimi barvnimi in grafičnimi zasnovami. Manj posrečen je projicirni zaslon, ki ga zato raje z nekaj »kliki« izklopiš in pošlješ v vodoravni položaj, da ne moti z nedodelanostjo. Da gre v danem primeru za enega vozniško najbolj prilagodljivih renaultov, odkriva še multi-sense s štirimi nastavitvami voznih lastnosti.
Dovolj je nastavitev! Zdaj je čas, da megane pokaže, kaj zna in zmore. GT igra s štirikolesnim krmiljenjem 4control posebno vlogo. Do hitrosti 60 km/h oziroma pri izbiri programa sport do 80 km/h elektromotor pomika zadnji kolesi do 2,7 stopinje nasprotno od smeri prednjega kolesnega para. Nad omenjeno hitrostjo ju začne pomikati v isto smer, in sicer do ene stopinje. Francoz je zato pri manjši hitrosti bolj okreten, pri večji bolj stabilen in vodljiv. Praksa sledi teoriji! To je megane, ki se giblje kot jegulja v vodi. Z veliko lahkotnostjo vstopa v zavoj, naj bo še tako oster, dolg ali kratek. Občutek o tem, kaj se dogaja z avtomobilom pri zelo športni vožnji, je sicer rahlo zavajajoč in zahteva nekaj privajanja. Je pa agilnost konkretna in daleč nad tisto pri bližnji in bolj oddaljeni konkurenci. Le na občutek rahle nedefiniranosti in nezadostne čvrstosti na zadnji premi se je treba zaradi premikanja zadnjih koles navaditi. Megane RS, ki bo zmogljivostno nadgradil GT, verjetno že zato ne bo imel takšnega krmiljenja – ali pač.
Vse prej kot pomehkužen je najbolj agilnemu meganu namenjeni 1,6-litrski bencinski štirivaljnik. S turbopolnjenjem podprt stroj, ki se na pogled zdi precej neurejen, ponuja veliko veselja. S 151 kW (205 KM) in 280 Nm navora pri 2400 vrtljajih začne vleči že zelo zgodaj. Štirivaljnik je uglajen in ob polnem plinu precej melodično športen. Enako velja za samodejni menjalnik EDC z dvema sklopkama in možnostjo preskakovanja prestav med prestavljanjem navzdol. To ni najboljši menjalnik med podobnimi, je pa gotovo eden boljših. Ob civiliziranem in med pospeševanjem iz ovinkov zelo uravnoteženem prednjem pogonu tako GT pospeši do 100 km/h v 7,1 sekunde in do končnih 230 km/h. Vsaj omembe vreden je dodelan zavorni sistem s prednjima 320-milimetrskima in zadnjima 290-milimetrskima kolutoma, ki suvereno opravijo z 1,4-tonsko maso avtomobila in veliko hitrostjo.
Ali je trenutno najbolj nabriti megane res tako dober, kot se zdi, ni ključno. Vloga izvedbe GT bo tako ali drugače vedno butična. Precej pomembnejše je, kako dober je megane nove generacije v primerjavi s konkurenco pri plebejskih izvedbah, kot je recimo 1,5 dCi z 81 kW (110 KM). Tam bo moral dokazati, ali je končno iz pravega testa ali ne! Sodeč po GT, bi lahko bil!
Ali je trenutno najbolj nabriti megane res tako dober, kot se zdi, ni ključno. Vloga izvedbe GT bo tako ali drugače vedno butična. Precej pomembnejše je, kako dober je megane nove generacije v primerjavi s konkurenco pri plebejskih izvedbah, kot je recimo 1,5 dCi s 81 kW (110 KM). Tam bo moral dokazati, ali je končno iz pravega testa ali ne! Sodeč po GT, bi lahko bil!
Drugi mnenji
Ker sem med tistimi, ki jim je nova Renaultova oblikovna linija všeč, pa naj bo to captur, espace ali prihajajoči scenic, mi je tudi novi megane všeč. Deluje hkrati fluidno in kompaktno, stranski pogled pa razkrije še veliko medosno razdaljo, kar je porok za prostornost in udobno vožnjo. Žal je imel testni primerek »pomanjkljivost«, da je bil trenutno najmočnejša in najbogatejša različica. To pomeni, da je imel poleg odličnega z zajetno turbino podprtega bencinskega štirivaljnika in sedemstopenjskega dvosklopčnega menjalnika tudi štirikolesni volanski mehanizem in kopico asistenčnih dodatkov, z elektronsko nastavljivim podvozjem (multi-sens) vred. Zato so moje ocene posameznih sklopov in celotnega vozila nesporno visoke. Bo pa zanimivo videti, koliko te odličnosti imajo tudi manj imenitne različice novega megana. Gregor Pucelj
Nastavil sem si vse za udobno vožnjo, prevozil dobrih 500 kilometrov in porabil 6,8 litra bencina na 100 km. Ni slabo za tako zmogljiv avtomobil, a se nisem mogel znebiti občutka, da s takšnimi nastavitvami od te zmogljivosti pravzaprav nimaš prav veliko. Pospeševanje je precej zmerno, menjalnik z dvema sklopkama včasih ne ve točno, kaj bi naredil, zvoka zaradi dobre zatesnitve skoraj ne slišiš. Infozabavna oprema je dovolj uporabna in ne zahteva bistvenega privajanja, stvari so intuitivne. Le radijski del bi moral biti boljši, sprejem je slab in zato je vse skupaj manj uporabno. Sedi se tudi zadaj dobro, prtljažnik pa je neka luknja z veliko prostora, a popolnoma brez domišljije. Očitno se je ta izgubila po zarisanih črtah zunanje oblike, ki je prava osvežitev tega razreda. Boštjan Okorn
