Preizkusili smo: škoda superb style 2.0 TDI DSG 140 kW

Ne morem mimo dogodka na nemški avtocesti, ki verjet­no najbolje ponazori, v katerem delu se je novi superb najbolj razvil. Na počivališču blizu Ulma stopi voznik iz beemveja serije 5 in me ogovori: »Pri 210 km/h sem se vam umaknil, in ko ste me prehitevali, sem si rekel, kakšen novi audi pa je to.«

Pri novem superbu se je v eno zlilo vse, kar je škode v zadnjih letih postopoma delalo vedno boljše. V tretji generaciji je dobil zadnji manjkajoči del – privlačno obliko. Tehnično gledano je bil tudi v prejšnjih dveh izvedbah kakovosten izdelek, za katerega so namenili preverjene in ekonomsko uravnotežene koncernske sestavine, ki so nadpovprečno prostorni limuzini zagotovile primerno moč, udobje in ugodno gospodarnost. V novi pa ju kljub temu močno preseže, saj premore veliko več šarma in privlačnosti. Dogodek na nemški avtocesti to več kot potrjuje.

Pri obliki novega superba mora biti oko še posebej pozorno na dve karoserijski potezi, ki sta popolnoma spremenili njegovo potenco. Na motornem pokrovu se je na prehodu v bok tehnicistično raztegnil in dobil močan karakter. Zadaj, kjer je bil v prejšnji generaciji najbolj očitno oblikovno podhranjen, pa so C-stebriček elegantno zlili v dolg in položen zadnji del.

V notranjosti se oblikovalski ritem ne upočasni, pa čeprav je vse, kar oko na prvi pogled ujame, znano že iz drugih škod. Manj kot pri obeh dražjih koncernskih »kolegih« je seveda kroma in druge prestižne bogatije, a tekmece, ki jih napada v sicer istem razredu, vendar drugem cenovnem pasu, superb izziva s kakovostno izdelavo, premišljenim dizajnom trde in mehke plastike ter všečno ambientalno osvetlitvijo. Veliki in kakovostno obdelani so tudi odlagalni prostori spredaj in zadaj; spredaj lahko na primer v vrata shranite 1,5-litrsko plastenko, da o prtljažniku s prostornino 625 litrov niti ne govorimo.

Novi superb, ki stoji na hišni, se pravi Volkswagnovi platformi MQB, se je malenkostno raztegnil v vse smeri, a je hkrati od predhod­nika, od katerega je z dolžino 486 cm za tri centimetre daljši, 75 kg lažji. V kabini je (še) več prostora v predelu ramen in glave, drugo ostaja enako veliko in bo tako spredaj kot zadaj zadovoljilo tudi dvometraše.

Posebno pozornost si nedvomno zasluži udobje v vožnji. Kombinacija 2,0-litrskega dizla s 140 kW in samodejnega šeststopenjskega men­jalnika DSG že sama po sebi obljublja brezhibno udobje ob ugod­ni porabi (povprečna poraba na testu je znašala 6 l/100 km), a superbov presežek je drugje. Ponuja namreč zelo jasen odmik od siceršnjega (pre)potenciranega trenda šport­ne vozne dinamike, ki tudi v tem limuzinskem razredu širi »trdo« potovalno udobje. Oblika in zvočna zatesnjenost motornega in kabinskega dela sta na zelo visoki ravni in zagotavljata udobje tudi pri veliki avtocestni hitrosti. Na običajnih in slabših cestah pa se superb s podporo sistema za dinamično uravnavanje podvozja (DCC) – ta ima pet nastavitev odzivnosti vzmetenja in krmiljenja: običajno, varčno, udobno, športno in možnost individualne nastavitve – v nastavitvah udobno in običajno izkaže z nadstandardno ravnjo udobja tako na kratkih kot daljših neravninah. Ljudski glas bi utegnil celo reči, da je vožnja v teh dveh nastavitvah po francosko mehka, kar se taki limuzini vsekakor zelo lepo poda.

Tudi triobmočna klimatska naprava, natančna nastavitev širokih sedežev, odpiranje brez ključa (prtljažnika tudi samo z nihajem noge pod odbijačem), odlično delujoč aktivni tempomat, luči s funkcijo samodejnega zasenčenja in sistem za samodejno vzdolžno ali prečno parkiranje so postavke na dolgem seznamu dodatnih možnosti, ki se superbu prav tako lepo prilegajo.

Kaj to pomeni pri ceni, je jasno. Preizkušani superb stane v izhodiščni različici style in z menjalnikom DSG 33.603 evre (v osnovnem paketu active 28.803 evre), ko se nanj naloži vse našteto in še veliko več, pa se podraži na 41.973 evrov. Preveč? Ne.